Hondrit

Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal. Oblikoval se je iz prahu in manjših zrn, ki so bila prisotna že med nastajanjem Osončja ob kreiranju asteroidov. Posebno zanimive so hondrule, ki so v glavnem sestavljene iz silikatnega minerala olivina in piroksena. Hondrule so velike okoli 1 mm, v meteoritu pa se nahajajo v obliki kapljic. Hondriti tudi vsebujejo vključke težko hlapljivih (tudi kondenzacija nastopi pri visoki temperaturi) materialov oziroma njihovih zlitin (kalcijevo-aluminijevi vključki), ki so med najstarejšimi snovmi v Osončju. V hondritih so še delci bogati na niklju in železu in njunih sulfidih ter posamezna zrna silikatnih materialov.
Med opazovanimi padci meteoritov je okoli 86% hondritov. V vseh zbirkah meteoritov je čez 86.000 hondritov, največji ima maso 1770 kg. Padel je pa na Zemljo na Kitajskem v letu 1976. Hondriti padajo na površino Zemlje kot posamezna telesa ali pa v obliki roja, ki ga lahko sestavlja tudi po nekaj tisoč posameznih teles. V kraju Holbrooku (severna Arizona) je leta 1912 padlo po ocenah celo 14.000 kamnitih meteoritov.