Republika Honduras República de Honduras (špansko)
| |
---|---|
Geslo: Libre, Soberana e Independiente »Svobodna, suverena in neodvisna« | |
Himna: Himno Nacional de Honduras "Nacionalna himna Hondurasa" | |
Glavno mesto | Tegucigalpa 14°6′N 87°13′W / 14.100°N 87.217°W |
Uradni jeziki | honduraška španščina |
Etnične skupine (2016) | |
Religija (2020)[1] |
|
Demonim(i) | Hondurašan, -ka, Catracho(a) |
Vlada | predsedniška republika |
• predsednik | Xiomara Castro |
• podpredsedniki | Salvador Nasralla Doris Gutiérrez Renato Florentino |
• Predsednik nacionalnega kongresa | Luis Redondo |
Zakonodajalec | Nacionalni kongres |
Neodvisnost | |
• od Španije | 15. september 1821 |
• od Prvega mehiškega imperija | 1, julij 1823 |
• od Zvezne republike Srednje Amerike | 5. november 1838 |
Površina | |
• skupaj | 112.492 km2 (101.) |
Prebivalstvo | |
• ocena 2023[2] | 9.571.352 (95.) |
• gostota | 85/km2 |
BDP (ocena 2023)[3] | |
• skupaj (nominal.) | 33,992 mrd. $ (106.) |
• skupaj (PKM) | 75,030 mrd. $ (108.) |
• na preb. (nominal.) | 3245 $ (135.) |
• na preb. (PKM) | 7162 $ (134.) |
Gini (2018) | 52,1[4] visok |
HDI (2021) | 0,621[5] srednji · 137. |
Valuta | honduraška lempira (HNL) |
Časovni pas | UTC −6 |
Stran vožnje | desna |
Klicna koda | +504 |
Internetna domena | .hn |
Ocene prebivalstva izrecno upoštevajo učinke čezmerne umrljivosti zaradi aidsa; to lahko povzroči nižjo pričakovano življenjsko dobo, višjo stopnjo umrljivosti dojenčkov in umrljivosti, nižje stopnje prebivalstva in rasti ter spremembe v porazdelitvi prebivalstva po starosti in spolu, kot bi sicer pričakovali od julija 2007. |
Honduras, uradno Republika Honduras,[a] je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini. Njeno glavno in največje mesto je Tegucigalpa.
Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim mezoameriškim kulturam, predvsem majevskim. Španci so uvedli katolištvo in danes prevladujoč španski jezik, skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo Moskitska obala.[6]
Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan Mitch leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,443.
Honduraško družbo sestavljajo pretežno mestici; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko ameriških staroselcev, črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017.[7]
Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha>
oznake ali predloge {{efn}}
na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}
ali predloge {{notelist}}
(glej stran pomoči).