Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.[1][2][3] So eni izmed treh glavnih citoskeletnih tipov, pri čemer drugi dve skupini predstavljajo mikrofilamenti (ali aktinski filamenti) in mikrotubuli.[4] Zanje je značilno tudi, da so tkivno specifični, saj se posamični tip nahaja le v specifičnih tkivih, in so zato uporabni za tehnike patološke diagnostike.[5]
Intermediarni filamenti so obširna družina med seboj sorodnih beljakovin, ki si večinoma delijo skupne strukturne in kemijske lastnosti. Pridevnik intermediarni (vmesni) izhaja iz dejstva, da je njihov prečni premer približno 10 nanometrov in se jih s tem uvršča med ožje mikrofilamente (širine okoli 7 nanometrov) ter širše mikrotubule (s približno 25 nanometri premera) in miozinske filamente, ki jih najdemo v mišičnih celicah.[6][1][7][8] Živalske intermediarne filamente se na podlagi podobnosti aminokislinskega zaporedja in zgradbe beljakovin kategorizira v šest tipov,[9] pri čemer je večina citoplazemskih filamentov, medtem ko se lamin nahaja v jedru, kjer gradi jedrno lamino.[10]