Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od ¹H do ⁷H. ¹H in ²H sta edina stabilna izotopa. ¹H je v bistvu le proton in elektron in je tako najenostavnejša oblika atoma.^[a] Je eden izmed dveh stabilnih izotopov z manj nevtroni kot protoni (drugi je ³He) in edini stabilen izotop brez nevtronov. ²H je drugi stabilni vodikov izotop in ima v jedru en proton in en nevtron. Je eden izmed štirih izotopov, ki so stabilni ter imajo liho število tako protonov kot nevtronov. ³H je še sorazmerno stabilen z razpolovno dobo dobrih 12 let. V temi se zaradi razpada sveti. Izotopi od ⁴H do ⁷H so izredno nestabilni. Njihovi razpolovni časi so veliko krajši od sekunde; najstabilnejši izmed njih, ⁵H ima razpolovno dobo najbrž okoli 1·10⁻²¹ s oz. 1 zs. Ostali imajo vsi razpolovne dobe nekaj sto joktosekund. Za nadaljnjo proizvodnjo izotopov ni velikega zanimanja, je pa blizu izotop ⁹H, ki ima 8 nevtronov, kar je magično število.^[2]

V naravi se pojavljajo trije izotopi – ¹H, ²H in ³H. Velika večina vodika v vesolju je ¹H, ki predstavlja kar 99,9885% vsega vodika. Drugi najpogostejši izotop je ²H, ki predtsavlja dobro stotino odstotka. Tretji, radioaktivni izotop vodika, se pojavlja v zelo majhnih količinah, ki jih ne moremo natančno določiti – torej se pojavlja le v sledovih. V vodi je približno 10⁻¹⁶% atomov vodika radioaktivnega.^[3]

Izotopi vodika so edinstveni v tem, da so vsi trije naravni izotopi poimenovani in imajo svoje kemične simbole. ²H se pogosto imenuje devterij in ima simbol D. Lahko se ga imenuje tudi težki vodik, saj je približno dvakrat težji od večine vodika. Njegov oksid (D₂O) imenujemo težka voda. ³H se imenuje tritij in ima oznako T. ¹H se imenuje protij, vendar se to ime redkeje uporablja, saj že ob besedi vodik pomislimo na ta izotop. Ima tudi svojo oznako (P), ki pa se jo še redkeje uporablja. Trend poimenovanja bi lahko nadaljevali tudi na težje izotope in tako bi ⁴H bil poimenovan tetrij, vendar se tega imena in ostalih nadaljnjih imen ne uporablja v znanstvenih publikacijah. Čeprav je kar pogosto, da se uporabljata simbola D in T, ju IUPAC odsvetuje.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ »The Magic Numbers for Nuclear Isotope Stability«. www.sjsu.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2021. Pridobljeno 2. februarja 2021.
3. ↑ »Tritium | chemical isotope«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 2. februarja 2021.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).