Iztrebljevalec

Blade Runner
Promocijski plakat, avtor John Alvin
Režija	Ridley Scott
Produkcija	Michael Deeley
Scenarij	Hampton Fancher David Peoples
Temelji na	Do Androids Dream of Electric Sheep? avtor Philip Kindred Dick
Vloge	Harrison Ford Rutger Hauer Sean Young Edward James Olmos
Glasba	Vangelis
Fotografija	Jordan Cronenweth
Montaža	Terry Rawlings Marsha Nakashima
Distribucija	Warner Bros.
Datum izida	25. junij 1982
Dolžina	117 minut[1]
Država	Združene države Amerike
Jezik	angleščina
Proračun	28 milijonov USD[2]
Dohodek bruto	33,8 milijona USD[3]

Iztrebljevalec (v izvirniku angleško Blade Runner) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Ridleya Scotta, ki je prvič izšel leta 1982 v distribuciji Warner Bros.

Glavne vloge v tem antiutopičnem tehno trilerju z močnim pridihom filma noir (t. i. »tech noir« ali »neo-noir«) so odigrali Harrison Ford, Rutger Hauer, Sean Young in Edward James Olmos. Zgodba je osnovana na romanu Philipa Kindreda Dicka Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? iz leta 1968 in spremlja protagonista, upokojenega »iztrebljevalca« Ricka Deckarda, ki prevzame novo nalogo in po Los Angelesu leta 2019 lovi prepovedane »replikante« – genetsko modificirane človeške klone, praktično nerazločljive od navadnih ljudi.

Sprva je bil deležen mešanega odziva filmskih kritikov: nekateri so pohvalili kompleksnost motivov, drugi pa so izrazili neodobravanje nad tempom podajanja zgodbe.^[4] Tudi finančno ni dosegel pričakovanj. Zanj so ustvarjalci prejeli nagrado Hugo za najboljši film in nekaj nagrad Bafte v tehničnih kategorijah.^[5] Šele kasneje, z izdajo za domači video, je Iztrebljevalec pridobil kultni status^[6] in velja zdaj za najvidnejši primer svojega žanra.^[7] Zaradi posegov distributerjev je nastalo več različic z dodanimi ali odvzetimi prizori in šele ob 25. obletnici prvega izida je izšla različica The Final Cut, v kateri je imel režiser popolno umetniško svobodo.^[8] Scott je opisal ta film kot njegov »verjetno najpopolnejši in najbolj osebnoizpoveden film«.^[9][10] Z njim je usmeril pozornost Hollywooda na Dickova dela, po katerih so kasneje nastali številni drugi filmi.^[11] Leta 1993 je ameriška Kongresna knjižnica Iztrebljevalca zavoljo njegovega »kulturnega, zgodovinskega ali estetskega pomena« uvrstila v Narodni filmski register.^[12]

1. ↑ »BLADE RUNNER«. British Board of Film Classification. 27. maj 1982. Pridobljeno 8. januarja 2016.
2. ↑ »Blade Runner – Box Office Data, DVD and Blu-ray Sales, Movie News, Cast and Crew Information«. The Numbers. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. decembra 2014. Pridobljeno 11. decembra 2014.
3. ↑ »Blade Runner: The Final Cut (2007)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 12. aprila 2014.
4. ↑ Sammon, str. 313–315.
5. ↑ »Blade Runner (1982) - Awards«. Internet Movie Database. Pridobljeno 14. junija 2016.
6. ↑ Sammon, str. xvi–xviii.
7. ↑ Conard, Mark T. (2006). The Philosophy of Neo-Noir. University Press of Kentucky. ISBN 978-0-8131-2422-3.
8. ↑ Sammon, str. 353, 365.
9. ↑ Greenwald, Ted (26. september 2007). »Read the Full Transcript of Wired's Interview with Ridley Scott«. Wired. Št. 15.10. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2013. Pridobljeno 27. julija 2011.
10. ↑ Barber, Lynn (6. januar 2002). »Scott's Corner«. The Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2008. Pridobljeno 27. julija 2011.
11. ↑ Bukatman, str. 41
12. ↑ »U.S. National Film Registry – Titles«. Univerza Carnegie Mellon. Pridobljeno 22. julija 2009.