Izvòrna kóda (angleško source code) je skupina navodil napisana v programskem jeziku, namenjena lažjemu razumevanju in hitrejšemu razvoju. V sodobnih programskih jezikih je izvorna koda po navadi razdeljena v več datotek. Izvorna koda računalniškega programa je skupek datotek, ki jih računalnik prevede v strojno kodo. Izvorna koda se lahko prevede s pomočjo prevajalnika v strojno kodo pred razpošiljanjem ali pa uporabniški računalnik program sam prevede v bitno kodo (bytecode) s pomočjo prevajalnika JIT.
Nekateri višji programski jeziki nimajo več izvorne kode v klasičnem pomenu – to je nabor programskih ukazov napisan v vrsticah z uporabo (običajno specializiranega) urejevalnika besedila. V tem primeru je to skupek grafičnih povezav ali na nek drug način predstavljene funkcionalnosti programa. V tem primeru »izvorno kodo« predstavljajo datoteke nastale pri takem načinu programiranja.