Back Иапониа Abkhazian Jeupang ACE Японие ADY Japan Afrikaans Japan ALS Јопон ALT ጃፓን Amharic Ripon AMI Chapón AN Iapan ANG
Japonska 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku | |
|---|---|
 Cesarski pečat
| |
| Himna: Kimi ga Yo (君が代) Cesarska vladavina[1] | |
.svg) | |
| Glavno mesto | Tokio |
| Uradni jeziki | japonščina[2] |
| Religija | šintoizem 56 %, budizem 35 %, krščanstvo 2 %, ostalo 7 % |
| Demonim(i) | Japonec, Japonka |
| Vlada | Ustavna monarhija |
• cesar | Naruhito (徳仁) |
| Šigeru Išiba (石破 茂) (LDS) | |
| Ustanovitev | |
| 11. februar, 660 pr. n. št.2 | |
| 29. november 1890 | |
| 3. maj 1947 | |
28. april 1952 | |
| Površina | |
• skupaj | 377.972 km2 (61.) |
• voda (%) | 0,8 % |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2021 | 125.502.000[3] (11.) |
• popis 2020 | 126.226.568[4] |
• gostota | 332/km2 (24.) |
| BDP (ocena 2022)[5] | |
• skupaj (nominal.) | 4,912 bilijona $ (3.) |
• skupaj (PKM) | 6,110 bilijona $ (4.) |
• na preb. (nominal.) | 39.243 $ (26.) |
• na preb. (PKM) | 48.814 $ (35.) |
| Gini (2018) | 33,4[6] srednji |
| HDI (2021) | 0,925[7] zelo visok · 19. |
| Valuta | jen (¥) (JPY) |
| Časovni pas | UTC +9 (JST) |
• poletni | ne uporabljajo |
| Klicna koda | 81 |
| Internetna domena | .jp |
| |
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu. Leži v Tihem oceanu, vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva Japonsko morje, razprostira se od Ohotskega morja na severu do Vzhodnokitajskega morja in Kitajske na jugozahodu. Na zahodu jo Korejska ožina loči od Korejskega polotoka. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,[8] od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.[9]
Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, Kjušu, Šikoku, Honšu in Hokaido, 97% kopnega.
Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih prefektur in osem tradicionalnih regij. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.
Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje izolacijske politike, ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času Prve kitajsko-japonske vojne, Rusko-japonske vojne in v prvi svetovni vojni so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. Druga kitajsko-japonska vojna in dogodki druge svetovne vojne kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila bombardiranju Hirošime in Nagasakija z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.
Japonska je članica Združenih narodov, OECD, G7, G8 in G20 ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.[10] Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom[11] za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok indeks človekovega razvoja. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.
- ↑ »Explore Japan National Flag and National Anthem«. Pridobljeno 29. januarja 2017.
- ↑ »Japan Languages« (v angleščini). Pridobljeno 29. januarja 2017.
- ↑ »Current Population Estimates as of October 1, 2021«. Statistics Bureau of Japan. Pridobljeno 17. aprila 2022.
- ↑ »2020 Population Census Preliminary Tabulation«. Statistics Bureau of Japan. Pridobljeno 26. junija 2021.
- ↑ »World Economic Outlook database: April 2022«. International Monetary Fund. april 2022.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Inequality - Income inequality - OECD Data. Organisation for Economic Co-operation and Development(OECD). Pridobljeno 25. julija 2021.
- ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022.
- ↑ »Where does the name Japan come from?«. Pridobljeno 29. januarja 2017.
- ↑ Piggott, Joan R. (1997). The emergence of Japanese kingship. Stanford University Press. str. 143–144. ISBN 0-8047-2832-1.
- ↑ »OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds«. OECD.
- ↑ »SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011«. Sipri.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2010. Pridobljeno 27. aprila 2013.