Jean-Paul Sartre | |
---|---|
Rojstvo | Jean-Paul Charles Aymard Sartre[1] 21. junij 1905[2][3][…] Pariz, Francija[2][5] |
Smrt | 15. april 1980[2][3][…] (74 let) 14. pariško okrožje[d], Francija |
Državljanstvo | Francija |
Poklic | dramatik, epistemolog, romanopisec, scenarist, biograf, literarni kritik, esejist, član odporniškega gibanja, politični pisec, pisatelj, filozof, mirovni aktivist, publicist, intelektualec, besedilopisec |
Obdobje | Filozofija 20. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | eksistencializem, marksizem |
Glavna zanimanja | metafizika, epistemologija, etika, politika, fenomenologija, ontologija |
Pomembne ideje | »eksistenca predhaja esenco« »slaba vera« |
Vplivi | |
Podpis |
Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno pisan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.
Velja za enega najpomembnejših francoskih intelektualcev v 20. stoletju. V filozofiji je izhajal iz stališča, da boga ni in da je človek bitje, ki je povsem svobodno in da ustvarja samega sebe. Od tod njegova maksima, da »eksistenca predhodi esenci«. Prav Sartre je tisti, ki je skoval tako poimenovanje te smeri filozofije, čeprav je Jaspers že govoril o »filozofiji eksistence«. Začel je z razpravami o domišljiji in čustvih (L´Imagination, 1936). Prve elemente svojega mišljenja, v katerih izhaja iz Husserla, Heideggerja in Hegla, je podrobno razvil v obsežnem delu Bit in nič (1943). Zanimal se je tudi za marksizem. Preobrat v Sartrovem teoretičnem obravnavanju od fenomenološko-eksistencialistične filozofije k marksizmu označuje njegovo drugo glavno delo Kritika dialektičnega uma (1960).
Neločljivo s filozofijo je povezana njegova literarna dejavnost. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil.