Odkritje | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Odkritelj | Galileo Galilei | ||||||||
Datum odkritja | 7. januar 1610 | ||||||||
Značilnosti tira | |||||||||
Periapsida | 420.000 km (0,002807 AE) | ||||||||
Apoapsida | 423.400 km (0,002830 AE) | ||||||||
Srednji polmer orbite | 421.700 km (0,002819 AE) | ||||||||
Izsrednost | 0,0041 | ||||||||
1,769137786 d (152.853,5047 s, 42 h) | |||||||||
Povp. tirna hitrost | 17,334 km/s | ||||||||
Naklon tira | 2,21° (glede na ekliptiko) 0,05° (glede na Jupitrov ekvator) | ||||||||
Obkroža | Jupiter | ||||||||
Fizikalne značilnosti | |||||||||
Razsežnosti | 3660,0 × 3637,4 × 3630,6 km[1] | ||||||||
Srednji polmer | 1821,3 km (0,286 Zemljine)[1] | ||||||||
41.910.000 km² (0,082 Zemljine) | |||||||||
Prostornina | 2,53×1010 km³ (0,023 Zemljine) | ||||||||
Masa | 8,9319×1022 kg (0,015 Zemljine) | ||||||||
Srednja gostota | 3,528 g/cm³ | ||||||||
1,796 m/s² (0,183 g) | |||||||||
2,558 km/s | |||||||||
sinhrono | |||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 271 km/h | ||||||||
Albedo | 0,63 ± 0,02[2] | ||||||||
| |||||||||
5,02 (opozicija)[3] | |||||||||
Atmosfera | |||||||||
Površinski tlak | trace | ||||||||
Sestava | 90 % žveplovega dioksida | ||||||||
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra. Imenovana je po Jo iz grške mitologije, ki je bila ena od mnogih ljubic Zevsa (v rimski mitologiji je znan kot Jupiter).
Čeprav je ime »Jo« predlagal Simon Marij kmalu po njenem odkritju leta 1610, so imena te in ostalih Galilejevih lun za lep čas padle v nemilost in se niso uporabljale v splošni rabi vse do sredine 20. stoletja. V zgodnejših astronomskih virih se Jo preprosto označuje z rimsko številko kot Jupiter I ali pa preprosto kot »prvi Jupitrov satelit«.