Johannes Gutenberg | |
---|---|
Rojstvo | Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg cca. 1400[1][2][…] Mainz, Sveto rimsko cesarstvo |
Smrt | 1468 Mainz, elektorat Mainz[d], Sveto rimsko cesarstvo |
Državljanstvo | Sveto rimsko cesarstvo |
Poklic | izumitelj, tipograf, graver, inženir, kovač, zlatar, vodja kovnice |
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg,[4] nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400,[5] Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine.[6] Leta 1999 so ga na televiziji A&E Network uvrstili na prvo mesto na svojem seznamu 1000 najpomembnejših ljudi tisočletja.[7] Leta 1997 je revija Time-Life njegov izum proglasila za najpomembnejšega v drugem tisočletju.[8] Enako so storili štirje ugledni ameriški novinarji v svojem delu leta 1998.[9] Tudi v Katoliški enciklopediji so njegovemu izumu pripisali praktično neprimerljiv kulturni vpliv v krščanski dobi.[10] Iznajdba je igrala ključno vlogo pri razvoju renesanse, reformacije, razsvetljenstva in znanstvene revolucije ter postavila materialno osnovo za sodobno gospodarstvo, ki temelji na znanju, in širjenje znanja med množice.[11][12][13][14]
Gutenberg je bil leta 1439 prvi Evropejec, ki je uporabljal gibljiv tip.[15] Med njegove številne prispevke k tiskanju sodijo izum procesa za množično izdelavo gibljivih tipov, uporaba črnila za tiskanje knjig,[16] nastavljivi kalupi,[17] mehansko premični tip in uporaba lesene tiskarske stiskalnice, podobne stiskalnicam za grozdje tega obdobja.[18] Izpopolnil je črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk. Njegov resnični epohalni izum je povezava teh elementov v praktičen sistem, ki je omogočil množično proizvodnjo tiskanih knjig in je bil ekonomičen tako za tiskarje, kot tudi bralce. Tradicionalno se šteje, da je Gutenbergova metoda vključevala kovinsko zlitino in ročni kalup za vlivanje. Zlitina je bila mešanica svinca, kositra in antimona, ki se je topila pri relativno nizki temperaturi za hitrejše in bolj ekonomično litje, dobro se je odtaljevala in ustvarila trajno zlitino.[19]
V renesančni Evropi je prihod mehanskega gibljivega tipa tiskanja uvedel dobo množične komunikacije, ki je trajno spremenila strukturo družbe. Sorazmerno neomejeno kroženje informacij (vključno z revolucionarnimi zamislimi) je preseglo meje, doseglo množice v času reformacije in ogrozilo moč političnih in verskih oblasti. Močno povečanje pismenosti je prekinilo monopol pismene elite nad izobraževanjem in učenjem ter okrepilo nastajajoči srednji razred. Naraščajoča kulturna zavest ljudi po vsej Evropi je privedla do porasta nacionalizma, ki je pospešil cvetenje evropskih jezikov v škodo latinščine kot linguae francae. V 19. stoletju je zamenjava ročne Gutenbergove stiskalnice z rotacijskimi na paro omogočila tiskanje v industrijskem obsegu. Zahodni način tiskanja je bil sprejet po vsem svetu in je postal praktično edini način za sodobno tiskanje.
Uporaba gibljivega tipa je bila izrazita izboljšava na pran ročnemu pisanju, ki je bila obstoječa metoda knjižne produkcije v Evropi, in tiskanja na les. Prišlo je do revolucije evropske književnosti. Gutenbergova tehnologija tiskanja se je hitro širila po vsej Evropi in kasneje po svetu. Njegovo glavno delo je Gutenbergova Biblija, znana tudi kot 42-vrstična Biblija. Priznana ji je bila visoka estetska in tehnična kakovost.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)