John Locke | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 29. avgust (8. september) 1632[1] Wrington[d], Somerset[2][3] |
Smrt | 28. oktober (8. november) 1704[1] (72 let) High Laver[d] |
Državljanstvo | ![]() |
Poklic | filozof, politik, zdravnik, pisatelj, znanstvenik, pravni filozof |
Obdobje | Filozofija 17. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | empirizem |
Glavna zanimanja | epistemologija, metafizika, politična filozofija, antropologija, pedagogika |
Pomembne ideje | tabula rasa, negacija vrojenih idej, primarne in sekundarne kvalitete; naravno stanje; politični liberalizem |
Vplivi | |
Podpis | ![]() |
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Locka prištevamo med predstavnike zgodnjega razsvetljenstva. Na filozofskem področju je iz empirističnih izhodišč izpodbijal takratni prevladujoči vpliv kartezijanskega racionalizma, ki trdi, da so nekatera izkustva in koncepti mišljenja podedovani, in poudaril vlogo izkustva pri pridobivanju spoznanj. Predstavil je pojem tabula rasa, po katerem se vsak človek rodi kot nepopisan list papirja, znanje in izkušnje pa pridobi v kasnejšem življenju z zaznavnimi izkustvi. Tako je zamajal idejo božanskega prava kraljev, da so kralji naravno bolj pripravljeni za vladanje in se v njihovi krvi pretakajo potrebne izkušnje in intuicija. V povezavi s tem pomeni Lockovo empiristično pojmovanje zavesti in zavedanja prelom v primerjavi s tradicionalno sholastiko, v kateri so dušo in duševne procese opisovali z metafizičnimi pojmi. Prodor Lockove filozofije in vpliv na evropske sodobnike časovno sovpadata s širjenjem vpliva Newtonove fizike.