Kagera

Kagera Akagera
Sotočje reke Kagera in Ruvubu blizu slapov Rusumo, Ruanda/Tanzanija
Zemljevid reke Kagera, ki se izliva v Viktorijino jezero
Lokacija
Država	Burundi, Ruanda, Tanzanija
Regija	Kagera, Uganda
Fizične lastnosti
Izvir
⁃ koordinati	2°21′18″S 30°22′22″E / 2.35500°S 30.37278°E / -2.35500; 30.37278
Sotočje izvirov	blizu Tanganjiškega jezera
⁃ lokacija	Vzhodna provinca, Ruanda
Izliv
⁃ lokacija	Viktorijino jezero
⁃ koordinati	0°56′41″S 31°46′36″E / 0.94472°S 31.77667°E / -0.94472; 31.77667
Dolžina	597 km
Površina porečja	59.700 km²
Pretok
⁃ povprečje	184 m³3/s
⁃ maksimum	540 m³/s
Značilnosti porečja
Pritoki
⁃ levi	Nyabarongo
⁃ desni	Ruvuvu

Kagera, znana tudi kot reka Akagera ali Aleksandrov Nil, je vzhodnoafriška reka, ki je del zgornjega povirja Nila in nosi vodo iz svojega najbolj oddaljenega izvira.^[1]:167.  Dolga je 597 km od izvira v jezeru Rweru v Ruandi.

Odsek reke z imenom Kagera se začne v Burundiju in priteče iz jezera Rweru. Iz jezera teče proti vzhodu vzdolž meja Ruanda-Burundi in Ruanda-Tanzanija do sotočja z reko Ruvubu. Vode Kagere tako zagotavljata dva glavna pritoka, Nyabarongo v Ruandi, ki napaja jezero Rweru, in Ruvubu v Burundiju. Ni znano, katera od teh dveh napajalnih rek je daljša in s tem končni izvir Nila. Od sotočja teče Kagera proti severu ob meji med Ruando in Tanzanijo, čez slapove Rusumo in skozi narodni park Akagera. Nato zavije proti vzhodu, sledi meji med Tanzanijo in Ugando in se izlije v Viktorijino jezero v Ugandi. Leta 1898 je bil Richard Kandt prvi Evropejec, ki je dosegel izvir Kagere.^[2]

Reka je imela vidno mesto v zgodovini držav, skozi katere teče, zlasti Ruande. Leta 1894 je Nemec Gustav Adolf von Götzen prečkal Kagero pri slapovih Rusumo, kar je označilo ruandsko kolonialno dobo, ki se je uradno začela leta 1899. Leta 1916, med prvo svetovno vojno, so Belgijci premagali Nemce in po isti poti vstopili v Ruando. Reka je mednarodno zaslovela leta 1994, ker je v Viktorijino jezero odnesla trupla iz genocida v Ruandi, zaradi česar so na območjih Ugande razglasili izredne razmere, kamor je ta trupla sčasoma naplavilo.

1. ↑ Stanley, H.M., 1899, Through the Dark Continent, London: G. Newnes, ISBN 0486256677
2. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 21. septembra 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)