Kakavovec | |
---|---|
Kakavovec | |
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Plantae (rastline)
|
Deblo: | Magnoliophyta (kritosemenke)
|
Razred: | Magnoliopsida (dvokaličnice)
|
Red: | Malvales (slezenovci)
|
Družina: | Sterculiaceae (kakavovčevke)
|
Rod: | Theobroma (kakavovec)
|
Vrsta: | T. cacao
|
Dvočlensko ime | |
Theobroma cacao |
Kakav je posušeno in poln fermentirano seme rastline kakavovca (Theobroma cacao).
To je grm ali drevo, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednje velike kumare. Plod je v začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžen, včasih tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost mandlja. Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa je sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo baba de cacao. Meso obdaja vsako seme posebej in v enem sadežu je lahko 35 do 50 semen, različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv.
Iz teh semen se pridobiva surovi kakav , katerega je potrebno še naprej stiskati, spražiti, zmleti in nadalje predelati v kakavove izdelke. Seme kakavovca vsebuje visok delež maščob in specifični alkaloid teobromin, po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
Prvi je kakavovec z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik Linne, ki mu je nadel ime Theobroma cacao ('hrana bogov').