Kaolinit

Kaolinit
Kaolinit
Splošno
Kategorija	VIII. skupina – Silikati, podskupina: plastnati silikati (filosilikati), kaolinitsko-serpentinitska skupina
Kemijska formula	Al2Si2O5(OH)4
Strunzova klasifikacija	09.ED.05
Klasifikacija DANA	71.01.01.02
Kristalna simetrija	Triklinska pedialna (1), prostorska skupina: P1
Osnovna celica	a = 5,13 Å, b = 8,89 Å, c = 7,25 Å, α = 90°, β = 104,5°, γ = 89,8°, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa	258,16 g/mol
Barva	Bela. včasih z rdečim, modrim ali rjavim nadihom, odvisno od nečistoč
Kristalni habit	Mikroskopske psevdoheksagonalne ploščice in skupki ploščic, združenih v kompaktno glinasto maso, redko tudi kristali, tanke ploščice ali do 2 mm visoki skladi tankih ploščic
Kristalni sistem	Triklinski
Razkolnost	Popolna na {001}
Žilavost	Upogljiv, toda neelastičen
Trdota	2 – 2,5
Sijaj	Bisern do moten
Barva črte	Bela
Prozornost	Posamezni kristali so prozorni do prosojni
Gostota	2,16 – 2,68 g/cm3, izračunana: 2,63 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (–)
Lomni količnik	nα = 1,553 – 1,565, nβ = 1,559–1,569, nγ = 1,569–1,570
Dvolomnost	δ = 0,007
Pleohroizem	x: brezbarven do bledo rumen, y: svetlo do temno rjavo rumen
Kot 2V	Izmerjen: 24° - 50°, izračunan: 44°
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Sklici	[1][2][3][4]
Glavne vrste
Domače ime	Porcelanka
Spremljajoči minerali	Kremen, glinenec, muskovit

Kaolinit je alumosilikatni mineral s kemijsko formulo Al₂Si₂O₅(OH)₄.^[5][6] Vsebuje 39,5% Al₂O₃, 46,5% SiO₂ in 14% H₂O in je sestavina mnogih vrst gline. Spada med plastnate silikate (filosilikate), v katerih je sloj tetraedrov SiO₂ preko kisikovih atomov povezan s slojem oktaedrov Al₂O₃.^[7] Kamnine, bogate s kaolinitom, se imenujejo kitajska glina, bela glina ali kaolin.

Ime kaolinit je nastalo iz imena kraja 高陵/高嶺 (pinjin: Gaoling ali Kao-ling, kar pomeni visok hrib ali greben) v kitajski provinci Jiangxi, kjer so kopali glino za najfinejši porcelan.

Kaolinit med navzemanjem vode slabo nabreka in ima majhno kapaciteto kationske izmenjave (1 – 15 mekv/100 g). Je mehak, prsten in po navadi bele barve. Nastal je s preperevanjem drugih alumosilikatov, na primer glinenca. Na mnogih nahajališčih je zaradi onesnaženja z železovimi oksidi rožnato, oranžno ali rdeče obarvan. Intenzivnost obarvanja je odvisna od koncentracije nečistoč.

1. ↑ »Kaolinite mineral information and data«. MinDat.org. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
2. ↑ »Kaolinite Mineral Data«. WebMineral.com. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
3. ↑ Kaolinite in the Handbook of Mineralogy
4. ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
5. ↑ Lide David R., CRC Handbook of Chemistry and Physics, 87 (2006), Boca Raton, FL: CRC Press. 0-8493-0487-3.
6. ↑ Susan Budavari: The Merck Index: An Encyclopedia of Chemicals, Drugs, and Biologicals, 13 (2001), Merck Publishing. ISBN 0911910131.
7. ↑ W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.