Opazovalni podatki Epoha J2000.0 Enakonočje J2000.0 (ICRS) | |
---|---|
Ozvezdje | Voznik |
A | |
Rektascenzija | 05h 16m 41,35871s[1][note 1] |
Deklinacija | +45° 59′ 52,7693″[1][note 1] |
Navidezni sij (V) | +0,08[2] (+0,03 – +0,16[3]) |
H | |
Rektascenzija | 05h 17m 23,728s[4] |
Deklinacija | +45° 50′ 22,97″[4] |
Navidezni sij (V) | 10,16[5] |
L | |
Rektascenzija | 05h 17m 23,943s[6] |
Deklinacija | +45° 50′ 19,84″[6] |
Navidezni sij (V) | 13,7[7] |
Značilnosti | |
A | |
Spektralni razred | G3III:[8] |
U−B Barvni indeks | +0,44[2] |
B−V Barvni indeks | +0,80[2] |
V−R Barvni indeks | −0,3[2] |
R−I Barvni indeks | +0,44[2] |
Tip spremenljivke | RS CVn[9] (domnevno[10]) |
Aa | |
Evolucijska stopnja | rdeči skupek |
Spektralni razred | K0III[11] |
Ab | |
Evolucijska stopnja | podorjakinja |
Spektralni razred | G1III[11] |
H | |
Evolucijska stopnja | glavni niz (rdeča pritlikavka) |
Spektralni razred | M2.5 V[12] |
U−B Barvni indeks | 1.24[13] |
B−V Barvni indeks | 1,50[14] |
R−I Barvni indeks | 0.91[14] |
L | |
Evolucijska stopnja | glavni niz (rdeča pritlikavka) |
Spektralni razred | M4:[15] |
Astrometrija | |
A | |
Radialna hitrost (Rv) | +29,9387 ± 0,0032[16] km/s |
Lastno gibanje (μ) | RA: 75,52[1] mas/l Dec.: −427,11[1] mas/l |
Paralaksa (π) | 76,20 ± 0,46[1] mas |
Oddaljenost | 42,919 ± 0,049 sv. l. (13,159 ± 0,015[16] pc) |
Aa | |
Absolutni izsev (MV) | +0,296[16] |
Ab | |
Absolutni izsev (MV) | +0,167[16] |
HL | |
Radialna hitrost (Rv) | 31,63 ± 0,14[16] km/s |
H | |
Lastno gibanje (μ) | RA: 88,57[17] mas/l Dec.: -428,91[17] mas/l |
Paralaksa (π) | 75,02 ± 0,04[17] mas |
Oddaljenost | 43.48 ± 0.02 sv. l. (13.33 ± 0.007 pc) |
Absolutni izsev (MV) | 9.53[18] |
L | |
Lastno gibanje (μ) | RA: 54,1[19] mas/l Dec.: -417,5[19] mas/l |
Paralaksa (π) | 75,09 ± 0,07[19] mas |
Oddaljenost | 43.44 ± 0.04 sv. l. (13.32 ± 0.01 pc) |
Absolutni izsev (MV) | 13,1[20] |
Orbita[16] | |
Primarna | Aa |
Spremljevalka | Ab |
Perioda (P) | 104,02128 ± 0,00016 d |
Glavna polos (a) | 0,056442 ± 0,000023" (0,74272 ± 0,00069 a.e.) |
Izsrednost tira (e) | 0,00089 ± 0,00011 |
Naklon tira (i) | 137,156 ± 0,046° |
Dolžina vozla (Ω) | 40,522 ± 0,039° |
Epoha periastrona (T) | 2448147,6 ± 2,6 JD |
Argument periastrona (ω) (primarni) | 342,6 ± 9,0 JD° |
Pol-amplituda (K1) (Argument periastrona) | 25,9611 ± 0,0044 km/s |
Pol-amplituda (K2) (sekundarni) | 26,860 ± 0,0017 km/s |
Orbita[16] | |
Primarna | H |
Spremljevalka | L |
Perioda (P) | 300 l |
Glavna polos (a) | 3,5" (40 a.e.[21]) |
Izsrednost tira (e) | 0,75 |
Naklon tira (i) | 52° |
Dolžina vozla (Ω) | 288° |
Epoha periastrona (T) | 2220 |
Argument periastrona (ω) (sekundarni) | 88° |
Podrobnosti[16] | |
A | |
Kovinskost [Fe/H] | −0,04 ± 0,06 dex |
Starost | 590–650 Ma |
Aa | |
Masa | 2,5687 ± 0,0074 M☉ |
Polmer | 11,98 ± 0,57 R☉ |
Izsev (bolometrični) | 78,7 ± 4,2 L☉ |
Površinska težnost (log g) | 2,691 ± 0,041 cgs |
Temperatura | 4.970 ± 50 K |
Vrtenje | 104 ± 3 dni |
Tirna hitrost(v sin i) | 4,1 ± 0,4 km/s |
Ab | |
Masa | 2,4828 ± 0,0067 M☉ |
Polmer | 8,83 ± 0,33 R☉ |
Izsev (bolometrični) | 72,7 ± 3,6 L☉ |
Površinska težnost (log g) | 2,941 ± 0,032 cgs |
Temperatura | 5.730 ± 60 K |
Vrtenje | 8,5 ± 0,2 dni |
Tirna hitrost(v sin i) | 35,0 ± 0,5 km/s |
H | |
Masa | 0,57[16][21] M☉ |
Polmer | 0,54 ± 0,03[18] R☉ |
Izsev (bolometrični) | 0,05[18] L☉ |
Površinska težnost (log g) | 4,75 ± 0,05 cgs |
Temperatura | 3.700 ± 150[18] K |
Kovinskost [Fe/H] | +0,1[18] dex |
L | |
Masa | 0.53[16] M☉ |
Druge oznake | |
A: GJ 194 | |
HL: GJ 195[13] | |
H: G 96-29, LTT 11622, NLTT 14788, PPM 47938, 2MASS J05172386+4550229[25] | |
L: VVO 238, 2MASS J05172394+4550198[26] | |
Sklici na podatkovne baze | |
SIMBAD | Capella |
H | |
L |
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego. Je tudi izstopajoči objekt na severnem zimskem nebu in cirkumpolarna za opazovalce severno od geografske širine 44°. Njeno ime pomeni v latinščini "majhna koza", ki naj bi v grški mitologiji upodabljala kozo Amaltejo, pri kateri je Zevs sesal mleko. Kapela je relativno blizu, saj je od Sonca oddaljena le 42,9 svetlobnih let (13,2 parsekov).
Čeprav se s prostim očesom zdi, da je to le ena zvezda, je v bistvu sestavljena iz štirih med seboj povezanih zvezd - Kapela je četverozvezdje v dveh manjših parih. Sestavljena je iz zvezd Kapele Aa, Kapele Ab, Kapele H in Kapele L.
Primarni par zvezd sestoji iz dveh svetlih rumenih orjakinj Kapele Aa in Kapele Ab, ki sta okrog 2,5-krat masivnejši od Sonca. Sekundarni par Kapele H in Kapele L, ki pa je oddaljen okrog 10.000 astronomskih enot (a.e.) od prvega para, pa je par dveh malih, nevpadajočih in relativno mrzlih rdečih pritlikavk.
Zvezdi Kapela Aa in Kapela Ab sta že izpuhnili svoji vodikovi skorji, se ohladili in razširili ter se že odmikata od glavne veje. Obe krožita po zelo ozki orbiti, ki je velika približno 0,74 AU. Obkrožita se v 104 dneh. Kapela Aa je hladnejša in bolj izsevna od tistih dveh s spektralnim razredom K0III; je kar 78,7 ± 4,2 -krat izsevnejša od Sonca in ima kar 11,98 ± 0,57 -krat večji polmer. Starajoča se rdeča orjakinja Kapela Aa spaja helij v ogljik in v kisik. Kapela Ab je za malenkost manjša in bolj vroča od spektralnega razreda G1IIII; je 72,7 ± 3,6 -krat izsevnejša od Sonca in je 8,83 ± 0,33 -krat večja od njega. Nahaja se v Hertzsprungovi luknji, kjer se nahaja večina podorjakinj v fazi, ko se razširijo in ohladijo ter kasneje postanejo rdeče orjakinje.
Kapela je ena od največjih virov rentgenskih žarkov na nebu predvsem zaradi korone Kapele Aa.
Veliko ostalih zvezd v enakem vidnem polju je bilo označenih in katalogiziranih kot dvozvezdja, a so fizikalno nepovezane med sabo.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=note>
oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=note}}
(glej stran pomoči).