Back كهف كابوفا Arabic كهف كابوفا ARZ Şulqan Daş mağarası Azerbaijani Шүлгәнташ Bashkir Пячора Шульган-Таш Byelorussian Капова пещера Bulgarian Kapova Peshchera CEB Höhle von Kapowa German Shulgan-Tash Cave English Cueva de Kapova Spanish
| Kapova jama | |
|---|---|
 Vhod v jamo | |
  Kapova jama Lega na zemljevidu Rusije | |
| Lokacija | Južni Ural,  Rusija |
| Koordinate | 53°2′39.9″N 57°3′50″E / 53.044417°N 57.06389°E |
| Dolžina | 3323 m |
| Višinska razlika | 165 m |
Kapova jama (rusko Капова пещера, baškirsko Шүлгәнташ, Šulgantaš) je apnenčasta kraška jama v južnem Uralu v Rusiji, natančneje na zahodnih pobočjih Uralskega gorovja ob desnem bregu reke Belaja (Bele reke) v Burzjanskem okrožju avtonomne republike Baškortostan. Jama je znana predvsem po stenskih poslikavah, ki jih datirajo v zgornji paleolitik (pozno kameno dobo) pred 16.000 leti, kot ena redkih primerov poslikanih jam na skrajnem vzhodu Evrope.[1]
Skozi lahko dostopen vhod v obliki 30-metrskega loka se odpira skromno razvejan sistem rovov in sifonov v raziskani dolžini več kot 3 kilometre. Ima tri nadstropja: po spodnjem teče reka Šulgen, ki je izdolbla jamo in se nedaleč od vhoda izliva v Belajo, srednje je v višini vhoda, zgornje pa je dostopno po 40-metrskem sifonu.[2][3]
- ↑ Lawson, Andrew J. (2012). Painted Caves: Palaeolithic Rock Art in Western Europe. Oxford University Press. str. 197. ISBN 978-0-19-969822-6.
- ↑ Solodejnikov, Aleksej (2012). »Cataloging of Kapova Cave rock art« (PDF). V Clottes, J. (ur.). L’art pléistocène dans le monde: Actes du Congrès IFRAO, Tarascon-sur-Ariège, septembre 2010 – Symposium »Art pléistocène en Europe«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. novembra 2018. Pridobljeno 10. maja 2020.
- ↑ Žitenev, V. (2012). »Капова пещера – многослойный памятник археологии: предварительное сообщениестатья«. Первобытные древности Евразии. К 60-летию Алексея Николаевича Сорокина [Kapova jama – večplasten arheološki spomenik: preliminarna objava] (v ruščini). Moskva. str. 155–178.