Back Karel die Grote Afrikaans Karl der Große ALS ካሮሉስ ማግኑስ Amharic Carlos Magno AN Carl Micela Francena Cyning ANG शार्लेमन्य ANP شارلمان Arabic شارلمان ARZ Carlomagno AST Charles I (gazik ke Franca) AVK
| Karel Veliki Carolus Magnus | |
|---|---|
| Najvišji Avgust, kronan od Boga, velik in miroljuben vladar, vladajoč Rimskemu cesarstvu, in po božji milosti kralj Frankov in Langobardov | |
 | |
| Cesar (Imperator Augustus) | |
| Vladanje | 25. december 800 – 28. januar 814 |
| Kronanje | 25. december 800, stara bazilika sv. Petra, Rim |
| Predhodnik |
|
| Naslednik | Ludvik Pobožni |
| Kralj Langobardov | |
| Vladanje | 10. julij 774 – 28. januar 814 |
| Kronanje | 10. julij 774 Pavia |
| Predhodnik | Deziderij |
| Naslednik | Ludvik Pobožni |
| Kralj Frankov | |
| Vladanje | 9. oktober 768 – 28. januar 814 |
| Kronanje | 9. oktober 768 Noyon |
| Predhodnik | Pipin Mali |
| Naslednik | Ludvik Pobožni |
| Rojstvo | 740 Frankovski imperij |
| Smrt | 28. januar 814[1][2][…] Aachen, Frankovski imperij[4][5][…] |
| Pokop | |
| Zakonci |
|
| Potomci med drugimi | |
| Oče | Pipin Mali |
| Mati | Bertrada Laonska |
| Religija | katolištvo |
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748[7][8][9], † 28. januar 814, Aachen.[10]
Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom imperator romanorum. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. Med svojo vladavino je združil večino Zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg, in hkrati položil temelje sodobne Francije in Nemčije.
Na začetku je vladal kot sovladar z bratom Karlmanom I., po Karlmanovi nenadni smrti pa je postal nesporen vladar Frankovskega cesarstva. Do papežev je vodil enako politiko kot pred njim oče. Postal je njihov zaščitnik, uničil moč Langobardov v severni Italiji in vodil pohod proti muslimanom na Iberskem polotoku. Na vzhodu se je vojskoval s Sasi in jih začel pod grožnjo smrtne kazni pokristjanjevati, kar je privedlo do dogodkov, kakršen je bil pokol v Verdenu. Višek moči je dosegel leta 800, ko ga je papež Leon III. na Božični dan v stari baziliki sv. Petra kronal za cesarja Rimljanov, to je za naslednika vladarjev Rimskega imperija. V svojem kraljestvu je sicer še naprej vladal brez papeževega sodelovanja, a papeževo priznanje mu je v očeh sodobnikov dalo božansko legitimnost.[11]
Karla Velikega so imenovali tudi oče Evrope (pater Europae)[12], ker je prvi po propadu Rimskega cesarstva združil večino Zahodne Evrope. Njegova vladavina je spodbudila karolinško renesanso, obdobje odločnih kulturnih in intelektualnih dejavnosti v Zahodni cerkvi. Vsi cesarji Svetega rimskega cesarstva, do zadnjega cesarja Franca II., tako v francoskih kot nemških monarhijah, so imeli svoja kraljestva za nasledstvene države Karlovega cesarstva. Pravoslavna cerkev nanj gleda bolj polemično, predvsem zaradi podpore naukom rimskokatoliške cerkve in papeževega priznanja Karla in ne Irene Atenske za zakonitega naslednika Vzhodnega rimskega cesarstva. Spori v Cerkvi so bili prvi znaki razkola med Konstantinoplom in Rimom, ki se je končal z Veliko shizmo leta 1054.[13][14]
Karel Veliki je umrl leta 814 po našem štetju. Kot cesar je vladal trinajst let. Sedaj je Karel pokopan v svoji prestolnici (Aachen-današnja Nemčija). Nasledil ga je sin Ludvik Pobožni.
- ↑ Карл Великий // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1895. — Т. XIVа. — С. 523-525.
- ↑ M. Br. Charlemagne // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911. — Vol. 5. — P. 891-897.
- ↑ Einhardus Vita Karoli Magni, Life of Charlemagne — 0850.
- ↑ Karl der Große — 1 — Verlag C. H. Beck, 1999. — S. 117.
- ↑ Карл Великий — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Smiles S. Jasmin: Barber, Poet, Philanthropist
- ↑ Karl Ferdinand Werner. Das Geburtsdatum Karls des Großen. Francia 1 (1973): 115–157.
- ↑ Matthias Becher. Neue Überlegungen zum Geburtsdatum Karls des Großen. Francia 19/1 (1992): 37-60.
- ↑ R. McKitterick. Charlemagne. Cambridge (2008), str. 72.
- ↑ Jean Subrenat. Sur la mort de l'empereur Charlemagne. Charlemagne et l'épopee romane, Librairie Droz, 1978, str. 205.
- ↑ Cole, Joshua (2012). Western Civilizations. W.W. Norton & Company, Inc.
- ↑ Papst Johannes Paul II (2004). Ansprache von seiner Heiligkeit Papst Johannes Paul II.. Internationaler Karlspreis zu Aachen.
- ↑ The Great Schism - Assumption Greek Orthodox Church.
- ↑ The Great Schism Arhivirano 2007-11-21 na Wayback Machine.. St. George Orthodox Cathedral.