Republika Kazahstan Қазақстан Республикасы Qazaqstan Respublïkası Республика Казахстан Respublika Kazakhstan | |
---|---|
Himna: Менің Қазақстаным Meniñ Qazaqstanım Moj Kazahstan | |
Glavno mesto | Astana |
Največje mesto | Almati |
Uradni jeziki | kazaščina (državni jezik), ruščina |
Demonim(i) | Kazahstánec, Kazahstánka |
Vlada | polpredsedniška republika |
• predsednik: | Kasim-Žomart Tokajev |
• predsednik vlade: | Olžas Bektenov |
Neodvisnost | |
• 1. kanat | 1361 kot Bela horda |
• 2. kanat | 1428 kot Uzbeška horda |
• 3. kanat | 1465 kot Kazaški kanat |
• razglašena | 16. decembra 1991 |
• dokončana | 25. decembra 1991 |
Površina | |
• skupaj | 2.724.900 km2 (9.) |
• voda (%) | 1,7 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 18.448.600[1] (63.) |
• popis 1999 | 14.953.100 |
• gostota | 7/km2 (236.) |
BDP (ocena 2020)[2] | |
• skupaj (nominal.) | 179,332 milijarde $ |
• skupaj (PKM) | 569,813 milijarde $ (41.) |
• na preb. (nominal.) | 9686 $ |
• na preb. (PKM) | 30.178 $ (53.) |
Gini (2017) | 27,5[3] nizek |
HDI (2019) | 0,817[4] zelo visok · 50. |
Valuta | tenge (KZT) |
Časovni pas | UTC +5/+6 (Zahod/Vzhod) |
• poletni | UTC +5/+6 (ne upoštevajo) |
Klicna koda | 7 |
Internetna domena | .kz |
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi. Je deveta največja država in največja celinska država na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov.
Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.[5] Meji na Rusijo, Kitajsko, Kirgizistan, Uzbekistan in Turkmenistan. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez Kaspijsko jezero. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, stepa, tajga, skalni kanjoni, hribi, delte, zasnežene gore in puščava. V Kazahstanu je leta 2018 po ocenah živelo 18,3 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 6 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto Astana, ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot Nursultan po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, Almatija.
Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in imperiji. V antiki so deželo naseljevali nomadski Skiti, perzijsko Ahemenidsko cesarstvo pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. Turška ljudstva, nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej svoji zgodovini.
V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo Mongolsko cesarstvo pod Džingiskanom. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane jüz (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). Rusi so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so de jure vladali vsemu Kazahstanu kot delu Ruskega imperija. Po ruski revoluciji leta 1917 in poznejši državljanski vojni je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del Sovjetske zveze kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika.
Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. Nursultan Nazarbajev, prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladujočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime.
Predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev je Nazarbajeva nasledil na mestu predsednika. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov[6]. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere« [7]. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo.
Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje Kazahe (65,5 % prebivalstva), Ruse, Uzbeke, Ukrajince, Nemce, Tatare in Ujgure[8]. Islam je vera približno 70 % prebivalstva, krščanstvo pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani.
Državni jezik je kazaščina, ruščina pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY.