Keraca Petrica

Keraca Petrica (bolgarsko Кераца Петрица, Keraca Petrica) je bila bolgarska plemkinja (bojarka), sestra carja Mihaela III. Šišmana Asena in videnskega despota Belaurja.^[1][2] Njen najstarejši sin Ivan Aleksander je po političnih prevratih v državi postal bolgarski car, * ni znano, † 14. stoletje.

Keraca je bila po stranski liniji potomka Ivana Asena II.^[1] Oče je bil vidinski despot Šišman, mati pa neimenovana hčerka sebastokratorja Petra in Ane (Teodore).^[3] Bila je tudi daljna sorodnica carja Teodorja Svetoslava in carja Jurija II. Terterja. Bila je katoličanka.^[1][4]

Od sredine 13. stoletja je bilo ozemlje okoli Vidina zaradi šibke bolgarske oblasti skoraj neodvisno. V Vidinu so zaporedoma vladali Jakob Svetoslav (umrl 1276), Šišman (umrl med 1308 in 1313) in nato Mihael III. Šišman Asen. Šišman in njegov sin sta od sorodnika Teodorja Svetoslava dobila visok dvorni naslov despot. Ko je mladi car Jurij II. Terter leta 1323 umrl brez otrok, je bolgarsko plemstvo Keracinega brata Mihaela izvolilo za bolgarskega carja.^[5]

Keraca Petrica se je neznano kdaj spreobrnila iz katolištva v pravoslavje in se kot Teofana umaknila v samostan. Spomin nanjo je počaščen v bolgarskem pravoslavnem Sinodiku:

Za Keraco, pobožno despotinjo, mater velikega carja Ivana Aleksandra, ki je potem privzela angelsko podobo in se imenovala Teofana, naj njen spomin živi večno.^[6]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Златарски 2006, str. 67.
2. ↑ Божилов 1998, str. 80.
3. ↑ Arkheologii︠a︡ 29–30: 40. Bŭlgarska akademii︠a︡ na naukite. 1987. str. 40.
4. ↑ Александър Николов (1992). La cultura spirituale cattolica: sua presenza ed influsso in Bulgaria. Гея-Либрис. str. 79.
5. ↑ Павлов, Пламен. Търновските царици. В.Т.: ДАР-РХ, 2006.
6. ↑ Petŭr Mutafchiev; Ivan Duĭchev (1943). Istorii͡a͡ na bŭlgarskii͡a͡ narod. Khemus A.D.