Back Chlothar II. ALS كلوتير الثاني Arabic كلوتير التانى ARZ Clotaire II (gazik ke Franca) AVK ایکینجی کلوتار AZB Хлотар II Byelorussian Хлотар II Bulgarian Klotar II Breton Klotar II BS Clotari II Catalan
| Klotar II. | |
|---|---|
 Kovanec Klotarja II. | |
| Kralj Frankov | |
| Vladanje | 10. oktober 613 – 18. oktober 629 |
| Predhodnik | Sigibert II. |
| Naslednik | Dagobert I. kot kralj Frankov Haribert II. kot kralj Akvitanije |
| Kralj Nevstrije | |
| Vladanje | 584 – 613 |
| Predhodnik | Hilperik I. |
| Kralj Pariza | |
| Vladanje | 595 – 613 |
| Predhodnik | Hildebert II. |
| Rojstvo | 584[1][2][…] neznano |
| Smrt | 18. oktober 629[4] ali oktober 629 neznano |
| Zakonci |
|
| Rodbina | Merovinška dinastija |
| Oče | Hilperik I. |
| Mati | Fredegunda |
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Bil je sin kralja Hilperika I. in njegove tretje žene Fredegunde. Vladati je začel kot otrok pod regentstvom svoje matere, ki je bila v nelahkem zavezništvu s Klotarjevim stricem Guntramom, kraljem Burgundije (umrl 592). Po materini smrti leta 597 je sam prevzel oblast v Nevstriji.
Nevstrija je bila sicer bogata, vendar ena od najmanjših dekov Frankovskega kraljestva. Klotar je z enako enako sprijenostjo in prelivanjem krvi nadaljeval materin spor z avstrazijsko kraljico Brunhildo in po zmagi, ki mu je omočila združitev celega Frankovskega kraljestva pod njegovo oblastjo, nazadnje dosegel njeno izjemno brutalno usmrtitev leta 613.
Klotarjeva vladavina je bila po tedanjih merilih dolga, vendar je njegovo moč vedno bolj najedala naraščajoča moč plemstva in cerkve in spori v sami Merovinški dinastiji. 18. oktobra 614 ali 615 je izdal tako imenovani Pariški edikt, s katerim je nameraval urediti državno upravo oziroma pravice in dolžnosti podložnikov v združenem kraljestvu, ki je nastalo po skoraj petdeset let trajajoči državljanski vojni med člani Merovinške dinastije. Z njim se je odrekel dela svoje oblasti v korist plemstva, zato nekateri zgodovinarji nanj gledajo kot na pravno osnovo za fevdalni družbeni red, drugi pa v njem vidijo listino, primerljivo z Veliko listino svoboščin, nastalo v Angliji leta 1215.
Leta 617 je uvedel doživljenjski položaj dvornega majordoma. Uvedba je pomenila pomembno spremembo v vsebini položaja, ki je sprva pomenil kraljevega hišnega gospodarja, potem pa nekakšnega ministrskega predsednika. Pod Pipinom Malim se je leta 751 položaj majordoma pretvoril v kraljevi položaj. Leta 623 je bil prisiljen oblast v Avstraziji predati svojemu mlademu sinu Dagobertu I..
Za Klotarja kot merovinškega vladarja je bilo nenavadno, da je bil monogamen, čeprav je imel tri kraljice. Bil je zaveznik cerkve in manj nasilen od večine svojih sorodnikov. Izjema je bila izredno kruta usmrtitev kraljice Brunhilde.
- ↑ Record #102427224 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Faceted Application of Subject Terminology
- ↑ Encyclopædia Universalis — Encyclopædia Britannica, 1968.
- ↑ Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 92-100. — ISBN 978-2-9501509-3-6