Knosos Κνωσός | |
---|---|
![]() Restavrirani del severnega vhoda s fresko bika | |
![]() Kreta, Iraklion, lega antičnega Knōsosa | |
Drugo ime | Cnossus |
Lokacija | Iraklion, Kreta, Grčija |
Regija | severna osrednja obala, 5 km severovzhodno od Irakliona |
Koordinati | 35°17′53″N 25°9′47″E / 35.29806°N 25.16306°E |
Tip | palačni kompleks, upravno središče, glavno mesto Krete in regij |
Dolžina | dolžina od severa do juga naseljenega območja je 5 km[1] |
Širina | širina od vzhoda do zahoda je največ 3 km |
Površina | naseljeno območje meri skupaj 10 km², palača sama pa 14.000 m²[2] |
Višina | neznano |
Zgodovina | |
Zgradil | neznano |
Material | klesani bloki apnenca in mavca, les, nežgana opeka, ruševine za polnjenje, omet |
Ustanovljeno | prvič naseljeno okoli 7000 pr. n. št., prva palača datira v leto 1900 pr. n. št. |
Opuščeno | včasih poznominojska IIIC, 1380–1100 pr. n. št. |
Obdobje | neolitik do pozne bronaste dobe, prva palača je bila zgrajena v srednjeminojski dobi IA |
Kulture | minojska civilizacija, mikenska civilizacija |
Povezano z | v srednjeminojski dobi so se ljudje neznane narodnosti imenovali Minojci; v poznominojski mikenski Grki |
Druge informacije | |
Datumi izkopov | 1900–1931 1957–1960 1969–1970 |
Arheologi | začetna odkritja palače: Arthur Evans; David George Hogarth, direktor Britanske arheološke šole iz Aten (British School of Archaeology at Athens); Duncan Mackenzie, nadzornik izkopavanj; Theodore Fyfe, arhitekt; Christian Doll, arhitekt; dodatno delo v neolitskih plasteh leta 1957: John Davies Evans |
Stanje | obnova in vzdrževalna dela, Evans je uporabljal predvsem beton. Sodobni posegi vključujejo odprte strehe nad krhkimi območji, stabilizacijo tal, tlakovanje pešpoti, nedrseče lesene poti, smetnjake, bodečo žico, varnostno razsvetljavo, trgovino s spominki in restavracijo[3] |
Lastništvo | prvi lastniki so bili Krečani, potem Arthur Evans, nato britanska šola iz Aten, sedanja lastnica je končno Republika Grčija |
Uprava | 23. eforat za prazgodovino in klasično antiko, Ministrstvo za kulturo in šport |
Javni dostop | da |
Spletna stran | »Knossos«. British School at Athens. »Knossos«. Odysseus. Hellenic Ministry of Culture and Tourism. 2007. |
sedanja dejavnost je vzdrževanje |
Knosos (grško Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi. Je ob severni obali Krete, nedaleč od upravnega središča Iraklion.
Velik kompleks palače je bil zgrajen na kraju starejšega neolitskega naselja, okrog njega pa je pozneje zraslo mesto. Palača je bila politično in versko središče minojske civilizacije. Konec bronaste dobe, nekje v obdobju 1380–1100 pr. n. št., so jo prebivalci zapustili in območje ni bilo nikoli več trajno naseljeno. Ime Knosos se je ohranilo v starogrških zapisih o velikem mestu na Kreti, z dejanskim najdiščem pa ga povezujejo materialni ostanki, predvsem kovanci s tem napisom, najdeni v bližini.
S starodavnim mestom so povezane številne legende. Vladal naj bi kralj Minos, kar povezuje palačo z miti, kot sta labirint z Minotavrom in zgodba o Dedalu in Ikarju.
Najdišče je leta 1878 odkril grški arheolog Minos Kalokairinos, leta 1900 pa je izkopavanja prevzel sir Arthur Evans in v 35 letih iz arheoloških plasti rekonstruiral palačo iz obdobja minojske civilizacije.