Back Kommunisme Afrikaans Kommunismus ALS ኰሙኒስም Amharic Comunismo AN Gemænre æhte ræd ANG साम्यवाद ANP شيوعية Arabic شيوعية ARY شيوعيه ARZ সাম্যবাদ Assamese

Komunizem

Komunizem (communis, 'skupen, univerzalen')[1][2] je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja,[1] katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.[3][4][5] Vključuje tudi odsotnost zasebne lastnine,[1] družbenih razredov, denarja[6] in države.[7][8][9] Komunisti si pogosto prizadevajo za prostovoljno samoupravo, vendar se ne strinjajo glede sredstev za dosego tega cilja. To odraža razliko med bolj libertarnim pristopom komunizacije, revolucionarne spontanosti in delavskega samoupravljanja ter bolj avantgardističnim ali partijskim pristopom z razvojem ustavne socialistične države, ki ji sledi odmiranje države.[10] Komunizem se kot ena izmed glavnih ideologij na političnem spektru uvršča na levo krilo poleg socializma, komunistične stranke in komunistična gibanja pa so bila večkrat opisana kot radikalno ali skrajno leva.[11][12][note 1]

V preteklosti so se razvile raznovrstne različice komunizma, med drugim anarho-komunizem, marksistična šola in verski komunizem. Komunizem vključuje različne šole, ki na splošno vključujejo marksizem, leninizem in libertarni komunizem, pa tudi politične ideologije, združene okoli obeh. Vsem tem različnim ideologijam je skupna analiza, da sedanji družbeni red izhaja iz kapitalizma, njegovega gospodarskega sistema in načina proizvodnje, da v tem sistemu obstajata dva glavna družbena razreda, med katerima je odnos izkoriščevalski in da je ta položaj mogoče rešiti le z družbeno revolucijo.[21][nb 1] Ta dva razreda sta proletariat (delavski razred), ki predstavlja večino prebivalstva v družbi, ki mora, če želi preživeti, svoje delo prodajati, ter buržoazija (kapitalistični razred), majhna manjšina, ki ima v zasebni lasti proizvodna sredstva, s pomočjo katerih zaposluje delavski razred z namenom pridobitve dobička. Po tej analizi bi komunistična revolucija na oblast postavila delavski razred in s tem vzpostavila skupno lastnino, ki je glavni element preoblikovanja družbe v komunistični način proizvodnje.[23]

Komunizem v svoji sodobni obliki je zrasel iz evropskega socialističnega gibanja v 19. stoletju, ki je kapitalizem krivil za bedo mestnih tovarniških delavcev.[1] V 20. stoletju so v nekaterih delih sveta na oblast prišle navidezno komunistične vlade, ki so zagovarjale marksizem-leninizem in njegove različice.[24] Sprva se je to z oktobrsko revolucijo v Sovjetski zvezi zgodilo leta 1917, po drugi svetovni vojni pa še v delih Vzhodne Evrope, Azije in v nekaterih drugih regijah.[25] Skupaj s socialno demokracijo je komunizem v začetku dvajsetih let 20. stoletja postal prevladujoča politična usmeritev v mednarodnem socialističnem gibanju.[26] Večino 20. stoletja je približno tretjina svetovnega prebivalstva živela pod komunističnimi vladami.[1] Za te vlade, ki so bile s strani drugih levičarjev in socialistov kritizirane, je bila značilna enopartijska vladavina komunistične stranke, zavračanje zasebne lastnine in kapitalizma, državni nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi in množičnimi mediji, omejevanje verske svobode ter zatiranje opozicije in nasprotovanja. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je več prej komunističnih vlad zavrnilo ali popolnoma odpravilo komunistično vladavino.[1][27][28] Pozneje je ostalo le majhno število nominalno komunističnih vlad, in sicer Kitajska,[29] Kuba, Laos, Severna Koreja[note 2] in Vietnam.[36] Z izjemo Severne Koreje so vse te države začele dopuščati večjo gospodarsko konkurenco, hkrati pa ohranile enostrankarsko vladavino.[1]

Medtem ko je Sovjetska zveza kot prva nominalno komunistična država na svetu povzročila, da se je komunizem pogosto povezoval s sovjetskim gospodarskim modelom, številni raziskovalci trdijo, da je model v praksi deloval kot oblika državnega kapitalizma.[37][38] Javni spomin na komunistične države 20. stoletja je opisan kot bojišče med anti-antikomunizmom in antikomunizmom.[39] Številni avtorji so pisali o množičnih pobojih v komunističnih režimih in stopnjah umrljivosti,[nb 2] kot je na primer presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josipa Stalina,[nb 3] ki ob razpravljanju o komunizmu in dediščini komunističnih držav ostajajo kontroverzne, polarizirane in sporne tematike v akademskih krogih, zgodovinopisju in politiki.[61][62]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Ball, Terence; Dagger, Richard, ur. (2019) [1999]. »Communism«. Encyclopædia Britannica (revised izd.). Pridobljeno 10. junija 2020.
  2. ↑ »Communism«. World Book Encyclopedia. Zv. 4. Chicago: World Book. 2008. str. 890. ISBN 978-0-7166-0108-1.
  3. ↑ Ely, Richard T (1883). French and German socialism in modern times (v angleščini). New York: Harper & Brothers. str. 35–36. OCLC 456632. All communists without exception propose that the people as a whole, or some particular division of the people, as a village or commune, should own all the means of production—land, houses, factories, railroads, canals, etc.; that production should be carried on in common; and that officers, selected in one way or another, should distribute among the inhabitants the fruits of their labor.
  4. ↑ Steele (1992), str. 43: "One widespread distinction was that socialism socialised production only while communism socialised production and consumption."
  5. ↑ Bukharin, Nikolai; Preobrazhensky, Yevgeni (1922) [1920]. »Distribution in the communist system« (PDF). The ABC of Communism. Prevod: Paul, Cedar; Paul, Eden. London, England: Communist Party of Great Britain. str. 72–73, § 20. Pridobljeno 18. avgusta 2021 – prek Marxists Internet Archive.
  6. ↑ Engels, Friedrich (2005) [1847]. »Section 18: What will be the course of this revolution?«. Principles of Communism. Prevod: Sweezy, Paul. Pridobljeno 18. avgusta 2021 – prek Marxists Internet Archive. Finally, when all capital, all production, all exchange have been brought together in the hands of the nation, private property will disappear of its own accord, money will become superfluous, and production will so expand and man so change that society will be able to slough off whatever of its old economic habits may remain.
  7. ↑ Bukharin, Nikolai; Preobrazhensky, Yevgeni (1922) [1920]. »Administrtion in the communist system« (PDF). The ABC of Communism. Prevod: Paul, Cedar; Paul, Eden. London, England: Communist Party of Great Britain. str. 73–75, § 21. Pridobljeno 18. avgusta 2021 – prek Marxists Internet Archive.
  8. ↑ Kurian, George, ur. (2011). »Withering Away of the State«. The Encyclopedia of Political Science. Washington, D.C.: CQ Press. doi:10.4135/9781608712434. ISBN 978-1-933116-44-0. Pridobljeno 3. januarja 2016 – prek SAGE Knowledge.
  9. ↑ »Communism - Non-Marxian communism«. www.britannica.com (v angleščini). Pridobljeno 13. maja 2022.
  10. ↑ Kinna, Ruth (2012). Berry, Dave; Kinna, Ruth; Pinta, Saku; Prichard, Alex (ur.). Libertarian Socialism: Politics in Black and Red. London: Palgrave Macmillan. str. 1–34. ISBN 9781137284754.
  11. ↑ March, Luke (2009). »Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream?« (PDF). IPG. 1: 126–143 – prek Friedrich Ebert Foundation.
  12. ↑ George & Wilcox 1996, str. 95
    "The far left in America consists principally of people who believe in some form of Marxism-Leninism, i.e., some form of Communism. A small minority of extreme leftists adhere to "pure" Marxism or collectivist anarchism. Most far leftists scorn reforms (except as a short-term tactic), and instead aim for the complete overthrow of the capitalist system including the U.S. government."
  13. ↑ »Left«. Encyclopædia Britannica. 15. april 2009. Pridobljeno 22. maja 2022. ... communism is a more radical leftist ideology.
  14. ↑ »Radical left«. Dictionary.com. Pridobljeno 16. julija 2022. Radical left is a term that refers collectively to people who hold left-wing political views that are considered extreme, such as supporting or working to establish communism, Marxism, Maoism, socialism, anarchism, or other forms of anticapitalism. The radical left is sometimes called the far left.
  15. ↑ March, Luke (2009). »Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream?« (PDF). IPG. 1: 126 – prek Friedrich Ebert Foundation. The far left is becoming the principal challenge to mainstream social democratic parties, in large part because its main parties are no longer extreme, but present themselves as defending the values and policies that social democrats have allegedly abandoned.
  16. ↑ March, Luke (2012). Radical Left Parties in Europe (E-book izd.). London: Routledge. str. 1724. ISBN 978-1-136-57897-7. Pridobljeno 19. novembra 2021 – prek Google Books.[mrtva povezava]
  17. ↑ Cosseron, Serge (2007). Dictionnaire de l'extrême gauche [Dictionary of the far left] (v francoščini) (paperback izd.). Paris: Larousse. str. 20. ISBN 978-2-035-82620-6. Pridobljeno 19. novembra 2021 – prek Google Books.
  18. ↑ March, Luke (2009). »Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream?« (PDF). IPG. 1: 129 – prek Friedrich Ebert Foundation.
  19. ↑ March, Luke (2012). Radical Left Parties in Europe (E-book izd.). London: Routledge. ISBN 978-1-136-57897-7. Pridobljeno 19. novembra 2021 – prek Google Books.[mrtva povezava]
  20. ↑ March, Luke (september 2012). »Problems and Perspectives of Contemporary European Radical Left Parties: Chasing a Lost World or Still a World to Win?«. International Critical Thought. London: Routledge. 2 (3): 314–339. doi:10.1080/21598282.2012.706777. ISSN 2159-8312. S2CID 154948426.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. ↑ Engels, Friedrich; Marx, Karl (1969) [1848]. »Bourgeois and Proletarians«. The Communist Manifesto. Marx/Engels Selected Works. Zv. 1. Prevod: Moore, Samuel. Moscow: Progress Publishers. str. 98–137. Pridobljeno 1. marca 2022 – prek Marxists Internet Archive.
  22. ↑ Newman 2005; Morgan 2015.
  23. ↑ Engels, Friedrich; Marx, Karl (1969) [1848]. »Bourgeois and Proletarians«. The Communist Manifesto. Prevod: Moore, Samuel. Moscow: Progress Publishers. Pridobljeno 1. marca 2022 – prek Marxists Internet Archive. In this sense, the theory of the Communists may be summed up in the single sentence: Abolition of private property.
  24. ↑ Smith, Stephen (2014). The Oxford Handbook of the History of Communism. Oxford, England: Oxford University Press. str. 3.
  25. ↑ Darity, William A. Jr., ur. (2008). »Communism«. International Encyclopedia of the Social Sciences. Zv. 2 (2. izd.). New York City, New York: Macmillan Reference USA. str. 35–36. ISBN 9780028661179.
  26. ↑ Newman 2005, str. 5: "Chapter 1 looks at the foundations of the doctrine by examining the contribution made by various traditions of socialism in the period between the early 19th century and the aftermath of the First World War. The two forms that emerged as dominant by the early 1920s were social democracy and communism."
  27. ↑ »Communism«. Encarta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2009. Pridobljeno 15. junija 2023.
  28. ↑ Dunn, Dennis (2016). A History of Orthodox, Islamic, and Western Christian Political Values. Basingstoke: Palgrave-Macmillan. str. 126–131. ISBN 978-3319325668.
  29. ↑ Frenkiel, Émilie; Shaoguang, Wang (15. julij 2009). »Political change and democracy in China« (PDF). Laviedesidees.fr. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. septembra 2017. Pridobljeno 13. januarja 2023.
  30. ↑ Dae-Kyu, Yoon (2003). »The Constitution of North Korea: Its Changes and Implications«. Fordham International Law Journal. 27 (4): 1289–1305. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2021. Pridobljeno 10. avgusta 2020.
  31. ↑ Park, Seong-Woo (23. september 2009). »Bug gaejeong heonbeob 'seongunsasang' cheos myeong-gi« 북 개정 헌법 '선군사상' 첫 명기 [First stipulation of the 'Seongun Thought' of the North Korean Constitution] (v korejščini). Radio Free Asia. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2021. Pridobljeno 10. avgusta 2020.
  32. ↑ Seth, Michael J. (2019). A Concise History of Modern Korea: From the Late Nineteenth Century to the Present. Rowman & Littlefield. str. 159. ISBN 9781538129050. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2021. Pridobljeno 11. septembra 2020.
  33. ↑ Fisher, Max (6. januar 2016). »The single most important fact for understanding North Korea«. Vox. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2021. Pridobljeno 11. septembra 2020.
  34. ↑ Worden, Robert L., ur. (2008). North Korea: A Country Study (PDF) (5th izd.). Washington, D. C.: Library of Congress. str. 206. ISBN 978-0-8444-1188-0. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. julija 2021. Pridobljeno 11. septembra 2020.
  35. ↑ Schwekendiek, Daniel (2011). A Socioeconomic History of North Korea. Jefferson: McFarland & Company. str. 31. ISBN 978-0786463442.
  36. ↑ Lansford 2007, str. ;9–24, 36–44.
  37. ↑ Chomsky (1986); Howard & King (2001) harvp napaka: multiple targets (2×): CITEREFHowardKing2001 (pomoč); Fitzgibbons (2002)
  38. ↑ Wolff, Richard D. (27. junij 2015). »Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees«. Truthout. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2018. Pridobljeno 29. januarja 2020.
  39. ↑ Ghodsee, Sehon & Dresser 2018.
  40. ↑ Wheatcroft, Stephen G. (1999). »Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word«. Europe-Asia Studies. 51 (2): 315–345. doi:10.1080/09668139999056. ISSN 0966-8136. JSTOR 153614.
  41. ↑ Wheatcroft, Stephen G. (2000). »The Scale and Nature of Stalinist Repression and Its Demographic Significance: On Comments by Keep and Conquest«. Europe-Asia Studies. 52 (6): 1143–1159. doi:10.1080/09668130050143860. ISSN 0966-8136. JSTOR 153593. PMID 19326595. S2CID 205667754.
  42. ↑ Lansford 2007, str. ;24–25.
  43. ↑ Getty, J. Arch (22. januar 1987). »Starving the Ukraine«. The London Review of Books. Zv. 9, št. 2. str. 7–8. Pridobljeno 13. avgusta 2021.
  44. ↑ Marples, David R. (Maj 2009). »Ethnic Issues in the Famine of 1932–1933 in Ukraine«. Europe-Asia Studies. 61 (3): 505–518. doi:10.1080/09668130902753325. JSTOR 27752256. S2CID 67783643.
  45. ↑ Davies, Sarah; Harris, James (2005). »Joseph Stalin: Power and Ideas«. Stalin: A New History. Cambridge: Cambridge University Press. str. 3–5. ISBN 978-1-139-44663-1.
  46. ↑ Ellman, Michael (2002). »Soviet Repression Statistics: Some Comments« (PDF). Europe-Asia Studies. 54 (7): 1172. doi:10.1080/0966813022000017177. S2CID 43510161.
  47. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Karllson & Schoenhals 2008, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  48. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Harff 1996, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  49. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Hiroaki 2001, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  50. ↑ 50,0 50,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Paczkowski 2001, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  51. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Weiner 2002, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  52. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Dulić 2004, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  53. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Harff 2017, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  54. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Paczkowski 2001, pp. 32–33, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  55. ↑ Hoffman, Stanley (Spring 1998). »Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression (The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression) by Stéphane Courtois«. Foreign Policy. 110 (Special Edition: Frontiers of Knowledge): 166–169. doi:10.2307/1149284. JSTOR 1149284.
  56. ↑ Rosefielde, Steven (2010). Red Holocaust. London: Routledge. str. xvi. ISBN 978-0-415-77757-5.
  57. ↑ Suny, Ronald Grigor (2007). »Russian Terror/ism and Revisionist Historiography«. Australian Journal of Politics & History. 53 (1): 5–19. doi:10.1111/j.1467-8497.2007.00439.x. ... [leaves out] most of the 40-60,000,000 lives lost in the Second World War, for which arguably Hitler and not Stalin was principally responsible.
  58. ↑ Getty, J. Arch; Rittersporn, Gábor; Zemskov, Viktor (Oktober 1993). »Victims of the Soviet Penal System in the Pre-War Years: A First Approach on the Basis of Archival Evidence« (PDF). American Historical Review. 98 (4): 1017–1049. doi:10.2307/2166597. JSTOR 2166597. Pridobljeno 17. avgusta 2021 – prek Soviet Studies.
  59. ↑ Wheatcroft, Stephen G. (Marec 1999). »Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word« (PDF). Europe-Asia Studies. 51 (2): 340–342. doi:10.1080/09668139999056. JSTOR 153614. Pridobljeno 17. avgusta 2021 – prek Soviet Studies.
  60. ↑ Snyder, Timothy (27. januar 2011). »Hitler vs. Stalin: Who Was Worse?«. The New York Review of Books. Pridobljeno 17. avgusta 2021. See also p. 384 of Snyder's Bloodlands.
  61. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Ghodsee 2014, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  62. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Neumayer 2018, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=note> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=note}} (glej stran pomoči).
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=nb> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=nb}} (glej stran pomoči).

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne