Kongregacija za vzhodne Cerkve[1] [2] (latinsko Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus) je bila kongregacija Rimske kurije, odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na Bližnjem vzhodu. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo Rimskokatoliške cerkve.
Delovala je na območju Egipta, Sinajskega polotoka, Eritreje, Etiopije, Albanije, Bolgarije, Cipra, Grčije, Irana, Iraka, Libanona, Palestine, Sirije, Jordanije in Turčije. Sama kongregacija izvira iz Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis, ki jo je ustanovil papež Pij IX. 6. januarja 1862.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)