Back Mure van Konstantinopel Afrikaans أسوار القسطنطينية Arabic Konstantinopol divarları Azerbaijani Константинополски стени Bulgarian Muralles de Constantinoble Catalan Феодосийн пенаш CE Konstantinopolské hradby Czech Theodosianische Mauer German Τείχη της Κωνσταντινούπολης Greek Walls of Constantinople English
| Konstantinopelsko obzidje | |
|---|---|
| Istanbul, Turčija | |
 Konstantinopel in njegovo obzidje v bizantinskem obdobju | |
  Konstantinopelsko obzidje | |
| Koordinati | 41°00′44″N 28°58′34″E / 41.01224°N 28.976018°E |
| Vrsta | Obzidje |
| Višina | do 12 m |
| Informacije o nahajališču | |
| Lastnik | Turčija |
| Pod nadzorom | Rimsko cesarstvo, Bizantinsko cesarstvo, Latinsko cesarstvo, Osmansko cesarstvo |
| Odprto za javnost | da |
| Stanje | kopenski del obzidja je delno porušen in se sedaj obnavlja, obmorski del je večinoma podrt |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgrajeno | 4.–5. stoletje s kasnejšimi dozidavami in popravili |
| Zgradil | Septimij Sever, Konstantin I., Konstancij II., Teodozij II., Heraklij, Teofil, Manuel I. Komnen |
| Gradbeni materiali | apnenec, opeka |
| Konflikti/vojne | avarsko-slovansko obleganje (626), prvo arabsko obleganje (674–678), drugo arabsko obleganje (717–718), upor Tomaža Slovana, četrta križarska vojna (1204), drugo in končno osmansko obleganje (1453) |
| Tip | Kulturno |
| Kriteriji | i, ii, iii, iv |
| Razglasitev | 1985 (9th session) |
| Del | Historic Areas of Istanbul Zgodovinsko območje Carigrada |
| ID # | 356 |
| Država |  Turčija |
| Regija | Evropa in Severna Amerika]] |
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva. Obzidje, ki je v svoji dolgi zgodovini doživelo številne dozidave in spremembe, je bilo zadnji veliki antični utrdbeni sistem in eno od najobsežnejših, ki so jih kdaj zgradili.
Konstantinovo obzidje je obdajalo celo mesto in ga varovalo pred napadi s kopnega in z morja. Ko se je mesto razširilo, so v 5. stoletju zgradili dvojno Teodozijevo obzidje. Četudi Teodozijevo obzidje ob zaključku del ni bilo tako dovršeno kot Konstantinovo, je bilo za večino srednjeveških oblegovalcev skoraj neosvojljivo. Mesto in s tem tudi cesarstvo je zato preživelo številna obleganja Avarov, Arabcev, Kijevskih Rusov in Bolgarov. Z iznajdbo smodnika in topov je obzidje postalo ranljivo in mesto je po daljšem obleganju 29. maja 1453 padlo v osmanske roke.
Obzidje je večino osmanskega obobja ostalo v veliki meri nedotaknjeno, dokler ni mesto sredi 19. stoletja preraslo svoje srednjeveške meje in so dele obzidja začeli razdirati. Nekaj delov se je kljub kasnejšemu slabemu vzdržavanju ohranilo vse do danes. V 1980. letih so ga začeli na veliko obnavljati in mu dajati prvotni izgled.