Korespondenca

Korespondenca (fr. correspondance) so medsebojni pisemski stiki, običajno gre za dvosmerno, formalno ali zasebno komunikacijo na daljavo, ki vključuje pisma, elektronsko pošto, spletne forume, bloge ... Tradicionalno je šlo za izmenjavo pisem, ki so bila napisana na roko ali pa natipkana, danes pa poteka predvsem v elektronski obliki.

Imela je pomembno vlogo v literaturi in znanosti, predvsem v 18.stoletju in 19. stoletju ter tudi na začetku 20. stoletja. Preko pisem so si z ostalimi umetniki ali znanstveniki izmenjavali mnenja in poročali o svojem trenutnem ustvarjanju. Zbrane so v edicijah, lahko pa tudi v e-izdajah. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pripravlja komentirane izdaje slovenskih klasikov, ki vsebujejo tudi pisateljske korespondence, in zbirko Korespondence pomembnih Slovencev. Pisma so bila pomembna pred pojavom znanstvene periodike, saj so pomenila edini kanal za znanstveno komunikacijo. Korespondence so obvezni sestavni del zbranih del pesnikov, pisateljev in dramatikov. Spretnosti pisanja pisem za vsakdanjo rabo so učili različni priročniki, npr. Spisovnik za Slovence Matije Majarja (1850), Zbirka ljubimskih in ženitovanjskih pisem Filipa Haderlapa (1882) ali Silvester Košutnik, Največji slovenski spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem (1915) (COBISS), ki jo je izdal in založil Anton Turk in vsebuje vzorce ljubezenskih pisem. Vzorce poslovne korespondence so ponujali npr. Praprotnikov Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih (1879), Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov običajnih v vsakdanjem zasebnem in medsebnem življenji: Z mnogimi vzorci (1903), Kako naj se pišejo zasebna pisma: Obrazci rodbinskih, prijateljskih, voščilnih, sožalnih, opominjevalnih, snubilnih in drugih pisem Janka Dolžana (1910), Veliki slovenski spisovnik: Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike Henrika Podkrajška (1919) (COBISS).