Kraljevina Velika Britanija

Velika Britanija
1707–1800
Zastava Kraljevina Velika Britanija]] Grb (1714—1801)]]
Geslo: Dieu et mon droit (francosko) 'Bog in moja pravica'[1]
Himna: 'Bog ohrani kralja'[a] (od 1745)
kraljevi grb Škotske:
Velika Britanija 1789; Kraljevina Irska in Elektorat Hanover svetlo zeleno
Glavno mesto	London 51°30′N 0°7′W / 51.500°N 0.117°W / 51.500; -0.117
Uradni jeziki	angleščina francoščina[b]
Priznani regionalni jeziki	škotščina valižanščina škotska gelščina Norn kornijščina
Religija	Protestantizem (Angleška cerkev[3] Škotska cerkev)
Demonim(i)	Britanci
Vlada	Unitarna parlamentarna ustavna monarhija
kralj
• 1707–1714	Ana
• 1714–1727	Jurij I.
• 1727–1760	Jurij II.
• 1760–1800	Jurij III.
Predsednik vlade (select)
• 1721–1742	Robert Walpole (first)
• 1783–1800	William Pitt mlajši (zadnji VB)
Zakonodajalec	Parlament Velike Britanije
• zgornji dom	lordska zbornica
• spodnji dom	Spodnji dom
Zgodovina
• Pogodba o uniji	22. julij 1706
• Acts o uniji	1. maj 1707
• Združitev z Irsko	31. december 1800
Valuta	Funt šterling
Predhodnice Naslednice Kraljevina Anglija Kraljevina Škotska Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Danes del	Združeno kraljestvo Anglija Škotska Wales
^ Monarh Anglije in Škotske od 1702 do 1707 ^ Do leta 1820 je bil monarh Združenega kraljestva

Kraljevina Velika Britanija, uradno Velika Britanija,[c] je bila suverena država v zahodni Evropi od leta 1707^[4] do konca leta 1800. Država je bila ustanovljena s Pogodbo o uniji iz leta 1706 in ratificirana z akti o uniji iz leta 1707, ki je združil kraljevini Anglijo (ki je vključevala Wales) in Škotsko v enotno kraljestvo, ki je obsegalo celoten otok Veliko Britanijo in njene obrobne otoke, z izjemo otoka Man in Kanalskih otokov. Unitarno državo je upravljal en sam parlament v Westminstrski palači, vendar sta ostala v uporabi ločena pravna sistema - angleško in škotsko pravo.

Nekdanji ločeni kraljestvi sta bili v osebni uniji od leta 1603 »zveze kron«, ko je Jakob VI. Škotski postal kralj Anglije in kralj Irske. Od Jakobove vladavine, ki se je prvi imenoval »kralj Velike Britanije«, sta angleški in škotski parlament večkrat poskušala skleniti politično unijo med dvema celinskima britanskima kraljestvoma in sta jo prekinila. Kraljica Ana (vladala 1702–1714) ni dala jasnega protestantskega dediča in je ogrozila nasledstveno linijo, saj so se zakoni o nasledstvu v obeh kraljestvih razlikovali in ogrožala vrnitev rimskokatoliške družine Stuart na prestol Škotske, izgnan v Slavni revoluciji leta 1688.

Nastalo kraljestvo je bilo v zakonodajni in personalni uniji s Kraljevino Irsko od svojega začetka, vendar se je parlament Velike Britanije uprl zgodnjim poskusom vključitve Irske v politično unijo. Prva leta novo združenega kraljestva so zaznamovala jakobitska vstaja, zlasti jakobitska vstaja leta 1715. Relativna nezmožnost ali nesposobnost hanovrskih kraljev je povzročila povečanje pooblastil parlamenta in novo vlogo, vlogo 'predsednika vlade', se je pojavil v času razcveta Roberta Walpola. Gospodarsko krizo »južnega morskega mehurčka« je povzročil propad družbe South Sea Company, zgodnje delniške družbe. Pohodi jakobitizma so se leta 1746 končali s porazom za stvar Stuartov.

Hanovrska linija monarhov je dala imena jurijevski dobi in izraz jurijski se običajno uporablja v kontekstu družbene in politične zgodovine za jurijevsko arhitekturo. Izraz avgustinska literatura se pogosto uporablja za avgustejsko dramatiko, avgustejsko poezijo in avgustejsko prozo v obdobju 1700–1740. Izraz Augustan se nanaša na priznanje vpliva klasične latinščine iz starega Rimskega cesarstva.^[5]

Zmaga v sedemletni vojni je vodila do prevlade Britanskega imperija, ki naj bi za več kot stoletje postal najpomembnejša svetovna sila. Velika Britanija je obvladovala Indijsko podcelino s trgovinsko in vojaško širitvijo Vzhodnoindijske družbe v kolonialni Indiji. V vojnah proti Franciji je pridobila nadzor nad Zgornjo in Spodnjo Kanado, do poraza v ameriški vojni za neodvisnost pa je imela oblast tudi nad trinajstimi kolonijami. Od leta 1787 je Britanija začela kolonizacijo Novega Južnega Walesa z odhodom prve flote v procesu kazenskega prevoza v Avstralijo. Britanija je bila vodilna vojskujoča stran v francoskih revolucionarnih vojnah.

Velika Britanija je bila združena v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske 1. januarja 1801 z akti o uniji iz leta 1800, ki sta jih sprejeli Velika Britanija in Irska pod Jurijem III., da bi z njim združili Kraljevino Irsko.

1. ↑ »The Royal Coat of Arms«. The Royal Family. 15. januar 2016. Pridobljeno 19. novembra 2018.
2. ↑ Berry, Ciara (15. januar 2016). »National Anthem«. The Royal Family. Pridobljeno 4. junija 2016.
3. ↑ Carey, Hilary M. (2011). God's Empire: Religion and Colonialism in the British World, c.1801–1908. Cambridge University Press. str. 41. ISBN 9781139494090. OL 27576009M.
4. ↑ Parliament of the Kingdom of England, »Union with Scotland Act 1706 Article I«, legislation.gov.uk, That the two Kingdoms of England and Scotland shall upon the First day of May which shall be in the year One thousand seven hundred and seven and forever after be united into one Kingdom by the name of Great Britain..."
5. ↑ Lund, Roger D. (2013), »Chapter 1«, Ridicule, Religion and the Politics of Wit in Augustan England, Ashgate

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).