Kurentovanje

Obhodi kurentov
Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije
Živa mojstrovina
Lega	Ptuj, Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice
Uprava	koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
RKD št.	2-00006 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register	26. april 2012
Razglasitev ŽMDP	24. december 2015

Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.

Markovci veljajo za pravo domovanje koranta, širše gledano pa: Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Poznamo pernatega in rogatega kurenta. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjalo, sprva le enodnevna prireditev, od leta 1994 naprej ko so uvedli tudi pustni šotor, pa dogodek traja kar 11 dni. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Mednarodna karnevalska povorka, ki poteka na pustno nedeljo je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, leta 2011 se je ob trasi povorke zbralo rekordnih 65,000 gledalcev. Na pustni torek se delovni dan na Ptuju konča že nekoliko prej kot običajno, zberejo se pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo, na koncu dneva pa pokopljejo pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Princ karnevala v času kurentovanja prevzame mestno oblast.

Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja.^[2][3]

Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je pohod bušarjev vpisala v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).

Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas.

Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam.^[4][5]

Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

1. ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
2. ↑ »Opis enote žive kulturne dediščine« (PDF). gov.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.
3. ↑ »Orači na Dravskem polju« (PDF). etno-muzej.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.
4. ↑ »Obhodi kurentov na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine«. MMC-RTV SLO. Pridobljeno 8. decembra 2017.
5. ↑ »Lonely Planet Ptujski pustni karneval uvrstil na 7. mesto najboljših karnevalov na svetu«. pinkzebra.si. Pridobljeno 22. februarja 2020.