Kvestor

Antični Rim
Članek je del serije: Politika in uprava antičnega Rima
Obdobja
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika 510 pr. n. št. – 27 pr. n. št. Rimsko cesarstvo 27 pr. n. št. – 476 Principat Zahodno cesarstvo Dominat Vzhodno cesarstvo
Redni magistrati
Konzul Pretor Kvestor Promagistrat Edil Tribun Cenzor Guverner
Izredni magistrati
Korektor Diktator Magister equitum Konzulski tribun Rex Triumvir Decemvir
Naslovi
Imperator Legat Dux Oficij Prefekt Vikarij Vigintisxsvir Liktor Magister militum imperator Princeps senatus Pontifex maximus Avgust Cezar Tetrarh
Politične institucije in pravo
Rimska ustava Rimski senat Cursus honorum Rimske skupščine Kolegijalnost Rimsko pravo Rimsko državljanstvo Auctoritas Imperium
prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

V različnih zgodovinskih obdobjih je imel različne funkcije. V Rimskem kraljestvu je quaestores parricidii (kvestorji s sodno oblastjo) imenoval kralj, da bi preiskovali in obravnavali umore. V Rimski republiki so bili kvestorji izvoljeni uradniki, ki so nadzirali državno zakladnico in pregledovali račune.

Položaj kvestorja je bil najnižji na cursus honorum (častna pot). V rimskem političnem okolju je bil kljub temu zanimiv za karierne politike, ker je bil prva stopnička na poti v Rimski senat. V Rimskem cesarstvu je položaj kvestorja nadomestil prefekt, potem pa se je v poznem cesarstvu ponovno pojavil kot quaestor intra palatium (dvorni kvestor). Dvorne kvestorje je imenoval cesar, da bi vodili cesarski dvor in odgovarjali na prošnje in pritožbe.^[1]

1. ↑ "Quaestor: Ancient Roman Official". Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica Inc. Pridobljeno 1. avgusta 2016.