Back لداخ Arabic লাডাখ Assamese लद्दाख AWA Ладакх Byelorussian Ладакх (хребет) Bulgarian लद्दाख Bihari লাদাখ Bengali/Bangla ལ་དྭགས Tibetan Ladakh Breton Ladakh Catalan
Ladak Ladakh - angleško ལ་དྭགས་ - tibetansko लदाख - hindijsko | ||
|---|---|---|
Administrativno območje Indije | ||
     Od zgoraj na desno: Pogled na Leh s pogorjem Stok Kangri, Leh z druge strani, Pogled na mesto Leh z nekdanje kraljeve palače, Budistični samostan Čimre, Samostan Likir | ||
| ||
 Ladak v okviru Indije | ||
 Ladak z rožnato kaže njegovo položaj v širši regiji | ||
| Koordinati: (Leh) 34°10′N 77°34′E / 34.167°N 77.567°E | ||
| Država |  Indija | |
| Glavno mesto | Leh | |
| Upravljanje | ||
| • Vrsta | Zvezni teritorij Indije (Od 31. oktobra 2019) | |
| • Guverner | TBA | |
| • Poslanec v Indijskem parlamentu | Jamyang Tsering Namgyal (BJP) | |
| Površina | ||
| • Skupno | 59.146 km2 | |
| Najvišja | 7,742 m | |
| Najnižja (Reka Ind) | 2,550 m | |
| Prebivalstvo (2011) | ||
| • Skupno | 274,289 | |
| • Gostota | 0,0046 preb./km2 | |
| Demonim | Ladakijci | |
| Časovni pas | UTC+5:30 (IST) | |
| Koda ISO 3166 | JK | |
| Glavni jeziki | ladakščina, purki jezik, šina, tibetanščina, balti jezik, urdujščina, hindijščina | |
| Število sedežev v skupščini | 1 | |
| Mesta | 2 - Leh; Kargil | |
| Spletna stran | jkladakhaffairs | |
Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947. Ladak se včasih označuje tudi kot "Mali Tibet".
Razprostira se od ledenika Siačen v pogorju Karakorum do glavnega pogorja Himalaje na jugu.[3][4] Pokrajina je ena najbolj redko obljudena v Indiji in njena kultura in zgodovina je ozko povezana s Tibetom. Ladak je znan po svojih odmaknjenih gorskih lepotah in kulturi.
Zgodovinsko je pokrajina obsegala tudi dolino Baltistana (Baltiyula) (sedaj večinoma pod pakistansko kontrolo, celotno zgornjo dolino Inda, ter odmaknjeni Zanskar, Lahul in Spiti na jugu, velik del Ngarija vključujoč regijo Rudok in Guge na vzhodu, Aksaj Čin na severovzhodu (vse do Kun Lun gora), in doline Nubra proti severu preko prelaza Kardunga v pogorju Ladak. Danes Ladak meji na Tibet na vzhodu, na regije Lahul in Spiti proti jugu, na Kašmirsko dolino, Džamu in Baltistan regijo proti zahodu, in na jugovzhodnem vogalu Sinciang preko prelaza Karakorum na najsevernejši točki.
Aksaj Čin je ena od spornih mejnih območij med Kitajsko in Indijo.[5] To območje je pod kitajsko upravo kot del okraja Hotan, ki pa si ga pripusuje tudi kot del pokrajine Ladak v okviru zvezne države Džamu in Kašmir. Leta 1962 sta se na tem območju vojskovali Kitajska in Indija v t.i. kitajsko-indijski vojni za Aksaj Čin in Arunačal Pradeš, kasneje leta 1993 in 1996 sta državi podpisali sporazum o spoštovanju Lineje dejanske kontrole (LAC).[6]
Ladak je v preteklosti dobil pomen zaradi svoje strateške lege na križišču pomembnih trgovskih poti,[7] dokler niso Kitajske oblasti zaprle meja s Tibetom in Centralno Azijo v 60-tih letih, zaradi česar je mednarodna trgovina zamrla razen turizma. Po letu 1974 je Indijska vlada začela pospeševati turizem v Ladaku. Ker je Ladak del strateško pomembnega Džamu in Kašmirja je v regiji močno prisotna Indijska vojska.
Največje mesto v Ladaku je Leh, ki mu sledi Kargil.[8] Glavne verske skupnosti v regiji so Muslimani (v glavnem Šiiti) (46%), Tibetanski budisti (40%) in Hindujci (12%) ter Sikhi (2%).[9][10]
Pokrajina Ladak je februarja 2019 postala ločena upravno-administrativna enota v okviru države Džamu in Kašmir. Avgusta 2019 pa je Parlament Indije sprejel Zakon o reorganizaciji Džamu in Kašmirja, ki je Ladak opredelil kot Zvezno ozemlje Indije, kot upravno-administrativna enota neposredno podrejena centralni indijski vladi v New Delhiju.[11]
- ↑ »MHA.nic.in«. MHA.nic.in. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2008. Pridobljeno 21. junija 2012.
- ↑ »Saltoro Kangri, India/Pakistan«. peakbagger.com. Pridobljeno 9. avgusta 2019.
- ↑ Jina, Prem Singh (1996). Ladak: Dežela in ljudje. Indus Publishing. ISBN 978-81-7387-057-6.
- ↑ »V globino bodočnosti Kašmirja«. BBC News. Pridobljeno 16. aprila 2013.
- ↑ pakistanski in kitajski mejni spor »Fantasy frontiers«. The Economist. 8. februar 2012. Pridobljeno 24. septembra 2014.
{{navedi novice}}: Preveri vrednost|url=(pomoč)[mrtva povezava] - ↑ »Indijsko-kitajski ozemeljski spor«. GlobalSecurity.org.
- ↑ Rizvi, Janet (2001). Trans-Himalajske karavane – Trgovski knezi in kmečki trgovci v Ladaku. Oxford India Paperbacks.
- ↑ Osada et al. (2000), p. 298.
- ↑ S, Kamaljit Kaur; DelhiJune 4, hu New; June 4, 2019UPDATED:; Ist, 2019 20:00. »Vlada planira reorganizacijo Džamu in Kašmirja s spremembami meja konstitutivnih teroritorialnih delov: Sources«. India Today.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Rizvi, Janet (1996). Ladakh — Crossroads of High Asia. Oxford University Press.
- ↑ »Article 370 revoked Updates: Jammu & Kashmir is now a Union Territory, Lok Sabha passes bifurcation bill«. www.businesstoday.in.