Lakadivi

Lakadivi

Domače ime: Lakshadweep
Eden od nenaseljenih otokov v atolu Bangaram, Lakadivi
Geografija
Lega	Lokacija Lakshadweepa v Indiji
Koordinati	10°34′00″N 72°38′00″E / 10.56667°N 72.63333°E / 10.56667; 72.63333
Površina	32,62 km2
Uprava
Indija
ozemlje Unije	Lakadivi
Glavno mesto	Kavaratti
Demografija
Prebivalstvo	64.473
Gostota	2.000 preb./km2
Dodatne informacije
Uradna spletna stran	https://lakshadweep.gov.in/

Ime Lakshadweep pomeni »en lakh otokov« (sto tisoč otokov) v malajalamščini in sanskrtu, čeprav so Lakadivi le en del arhipelaga z največ sto otoki. Malajalamščina je primarni in tudi splošno razširjeni materni jezik na ozemlju.^[1][2] Otoki tvorijo najmanjše ozemlje Indije in njihova skupna površina je približno 32 km². Območje lagune obsega približno 4200 km², območje teritorialnih voda 20.000 km² in območje izključne ekonomske cone 400.000 km². Regija tvori enotno indijsko okrožje z 10 pododdelki. Kavaratti je glavno mesto ozemlja Unije, regija pa je v pristojnosti višjega sodišča Kerale. Otoki so najsevernejši v skupini otokov Lakshadweep–Maldivi–Chagos, ki so vrhovi obsežne podmorske gorske verige, grebena Chagos-Lakshadweep.^[3] Lakadive je prvotno sestavljalo 36 otokov; ker pa je otok Parali 1 potopljen v vodo zaradi morske erozije, ostane 35 otokov.^[4]

Otoki so bili omenjeni tudi v budističnih zgodbah Džataka iz 6. stoletja pred našim štetjem. Islam se je v regiji uveljavil, ko so muslimani prispeli okoli 7. stoletja. V srednjem veku je regiji vladala dinastija Čera, dinastija Čola in končno kraljestvo Kannur. Katoliški Portugalci so prispeli okoli leta 1498, vendar so bili do leta 1545 izgnani. Regiji je takrat vladala muslimanska hiša Arakal, ki je bila vazal Kolathiri Radž iz Kannurja, sledil ji je Tipu sultan. Po njegovi smrti leta 1799 je večina regije prešla v roke Britancev in z njihovim odhodom je bilo leta 1956 ustanovljeno ozemlje Unije.

Od skupno 36 otokov jih je 10 naseljenih. Ob indijskem popisu leta 2011 je bilo 64.473 prebivalcev ozemlja Unije. Večina avtohtonega prebivalstva je muslimanov in večina jih pripada šoli Šafi sunitske ločine. Otočani so etnično podobni Malajalcem iz najbližje indijske zvezne države Kerala. Večina prebivalstva govori malajalamščino, divehi pa je najbolj govorjeni jezik na otoku Minicoj. Narečje džeseri se govori na naseljenih otokih arhipelaga, in sicer Amindivi in Lakadivi, z izjemo najjužnejšega otoka Minicoj,^[5] kjer se uporablja narečje Mahl.^[6] Malajalamska pisava Ponnani je bila uporabljena za pisanje džeseri do Britanskega Raja. Kultura je skoraj podobna kulturi Mappilasa v najbližji celinski državi Kerala. Otoke oskrbuje letališče na otoku Agatti. Glavni poklic ljudi je ribolov in gojenje kokosa, tuna pa je glavni izvozni artikel.

1. ↑ Sura's Year Book 2006. 2006. str. 250. ISBN 978-81-7254-124-8.
2. ↑ »Lakshadweep«. The Columbia Encyclopedia (Sixth izd.). 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2010.
3. ↑ Ashalatha, B.; Subrahmanyam, C.; Singh, R.N. (31. julij 1991). »Origin and compensation of Chagos-Laccadive ridge, Indian ocean, from admittance analysis of gravity and bathymetry data«. Earth and Planetary Science Letters. 105 (1–3): 47–54. Bibcode:1991E&PSL.105...47A. doi:10.1016/0012-821X(91)90119-3.
4. ↑ PTI (6. september 2017). »Uninhabited Lakshadweep island Parali I vanishes, 4 others shrinking fast: study«. Mint (v angleščini). Pridobljeno 7. aprila 2021.
5. ↑ Kōyammakkōya, Eṃ (2012). Lakshadweep Pradesikabhasha Nighandu (Translation: Lakshadweep Regional Language Dictionary), Editor: Dr. Koyammakoya M. ISBN 978-81-922822-9-9.
6. ↑ Cain, B.D. (2000). Dhivehi (Maldivian): A Synchronic and Diachronic Study (Ph.D. dissertation). Cornell University.