Back Leon Battista Alberti AN ليون باتيستا ألبيرتي Arabic ليون باتيستا البيرتى ARZ Leon Battista Alberti Azerbaijani Леон Батыста Альберці Byelorussian Леон Батыста Альбэрці BE-X-OLD Леон Батиста Алберти Bulgarian Leon Battista Alberti BS Leon Battista Alberti Catalan Leon Battista Alberti Czech
| Leon Battista Alberti | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Leon Battista degli Alberti[1] 14. februar 1404[2][3][…] Genova, Genovska republika[5][3][6] |
| Smrt | 25. april 1472[7][3] (68 let) Rim, Papeška država[5][3][6] |
| Narodnost | Italijan |
| Državljanstvo |  Genovska republika |
| Poklic | filozof, jezikoslovec, kriptograf, pesnik, arhitekt, arhitekturni teoretik, glasbeni teoretik, muzikolog, kipar, pisatelj, medaljer, slikar, matematik, dramatik, organist, znanstvenik, umetnik, umetnostni teoretik, humanist, uradnik, športnik |
| Poznan po | arhitektura, urbanizem, lingvistika, poezija, kriptografija |
| Pomembnejša dela | Tempio Malatestiano, Rucellaijeva palača, Bazilika Santa Maria Novella |
| Gibanje | italijanska renesansa |
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Alberti je eden prvih primerov renesančnega človeka-vseveda (homo universalis), ki je ustvarjal na raznih področjih, podobno kot kasneje bolj znani Leonardo da Vinci. Čeprav je bil pogosto označen le za arhitekta, je že ameriški umetnostni zgodovinar James Beck[8] dejal, da: »izpostaviti le eno polje Leona Battiste pred drugimi kot funkcionalno neodvisno in samozadostno sploh ne pripomore h kakršnemukoli prizadevanju za opredelitev celostnega raziskovanja Albertija v likovni umetnosti«. Albertijevo življenje je opisano v knjigi Življenje umetnikov Giorgia Vasarija kot enega izmed najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov.
Med njegova najznamenitejša arhitekturna dela sodijo pročelje palače Rucellai v Firencah, ki je kasneje močno vplivala na podobo mestne palače, manjša bazilika Tempio Malatestiano v Riminiju, ki velja za eno najznamenitejših cerkva v Italiji, zgornji del fasade dominikanske cerkve Santa Maria Novella, ki je bila štiri stoletja vzor arhitektom cerkva, ter njegovo najpomembnejšo delo, bazilika svetega Andreja v Mantovi s portalom v obliki slavoloka.
Alberti je napisal tudi številne vplivne razprave na temo umetnosti, med katerimi sta najvplivnejši O slikarstvu (Della pittura), ki je prva znanstvena študija perspektive, ter O umetnosti gradnje (De Re Aedificatoria), ki je prva renesančna arhitekturna razprava.
- ↑ Virtualna mednarodna normativna datoteka — [Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
- ↑ Grayson C., Argan G. C. Dizionario Biografico degli Italiani — 1960. — Vol. 1.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Roux P. d. Nouveau Dictionnaire des œuvres de tous les temps et tous les pays — 2 — Éditions Robert Laffont, 1994. — Vol. 1. — P. 42. — ISBN 978-2-221-06888-5
- ↑ 5,0 5,1 Record #11850147X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 6,0 6,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ Bell A. Encyclopædia Britannica — Encyclopædia Britannica, Inc., 1768.
- ↑ James Beck, "Leon Battista Alberti and the 'Night Sky' at San Lorenzo", Artibus et Historiae 10, No. 19 (1989:9–35), p. 9.