Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen. Gre torej za področje umetnosti, pri kateri je jezik izrazno sredstvo. Drug segment književnosti je neumetniška književnost; le-ta uporablja jezik zgolj kot sredstvo za podajanje strokovnih, verskih, političnih in podobnih vsebin (razprave, članki ...).
Za leposlovno delo so bistvene tri razsežnosti:
Najvišja oziroma najkakovostnejša oblika leposlovja je klasika, ki zgornje tri razsežnosti vplete na umetelen način v skladno celoto.