Letalonosilka Charles de Gaulle

Letalonosilka Charles de Gaulle (R91) je francoska jedrska letalonosilka in glavna ladja Francoske mornarice - (Marine Nationale). Je največja vojaška ladja v zahodni Evropi. CDG je po vrsti deseta francoska letalonosilka, prva jedrska in edina jedrska neameriška letalonosilka. Poimenovana je po francoskem politiku in generalu Charlesu de Gaullu.

Oborožena je z letali Dassault-Breguet Super Étendard, Dassault Rafale M, Grumman E-2 Hawkeye in helikopterji EC725 Caracal in AS532 Cougar. Ima dva parna katapulta za letala, ki so malce krajši kot na letalonosilki Nimitz.^[1]

CDG je nasledila letalonosilko Foch (R99), ki je bila na konvencionalni (nejedrski) pogon. Francoske letalonosilke Clemenceau (R98) in Foch so bile zgrajene leta 1961 in 1963.

Z deli so začeli aprila 1989 v ladjedelnici DCNS V Brestu. Splovili so jo maja 1994 in z 35 500 tonami izpodriva je največja vodna ladja v Zahodni Evropi po britanski HMS Ark Royal iz leta 1950. Sprva naj bi bila poimenovana Richelieu, vendar je premier Jacques Chirac februarja spremenil ime v Charles de Gaulle.

Datum dokončanja se je večkrat podaljšal zaradi pomanjkanja sredstev in ekonomske recesije v zgodnjih 1990. letih. Cena plovila naj bi bila 3 milijarde evrov, primerljivo s po izpodrivom 2,5x večjo ameriško letalonosilko razreda Nimitz. CDG so sprejeli v uporabo 18. maja 2001, pet let pozneje kot so planirali.

CDG je začela s testi na morju leta 1999. Imela je več "porodnih" težav. Morali so podaljšati vzletno stezo za letala za zgodnje opozarjanje E-2C Hawkeye. Imeli so tudi težave z jedrskim reaktorjem in propelerjem, ki so ga morali zamenjati. Medtem je proizvajalec propelerja bankrotiral in v požaru so izgubili vse načrte zanj. Uporabili so rezervne propelerje od letalonosilk Clemenceau in Foch, ki so zmanjšali hitrost ladje na 44 km/h namesto pričakovanih 50 km/h.

1. ↑ http://www.globalsecurity.org/military/world/europe/cdg.htm