Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova. Izraz se nanaša na nesorodna, a na zunaj podobna procesa pri dveh skupinah živali: prvega pri plazilcih in dvoživkah, drugega pa pri členonožcih ter sorodnih skupinah. V obeh primerih je levitev periodični dogodek, ki ga regulirajo hormoni. Odvrženi kutikuli pravimo lév. Levitev je nujna zato, ker imajo te živali nepropustno in mehansko trdno kutikulo, ki jih varuje pred izgubo vode skozi tanko kožo in vplivi okolja. Ta rigidnost pa tudi pomeni, da kutikula ne more rasti hkrati s preostalim telesom in postane sčasoma pretesna. Zaradi obstojnosti lahko za lev pogosto določimo, kateri vrsti pripada.
Na prvi pogled žival ob levitvi enostavno odvrže zunanjo plast, ki ji postane premajhna, dejansko pa je levitev kompleksen in natančno reguliran proces, ki ga sproži kombinacija odgovorov organizma na vrsto dejavnikov, kot so telesna velikost, prehranjenost ter bioritem.