Lew Hoad

Lew Hoad
Portret
Polno imeLewis Alan Hoad
Država Avstralija
Rojstvo23. november 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2]
Glebe[d][1]
Smrt3. julij 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[3][2] (59 let)
Fuengirola[d][3]
Višina179 cm
Kariera1950
Upokojen1972
Igradesničar (enoročni backhand)
Hram slavnih1980 (stran)
Posamezno
Najv. rangŠt. 1 (1956)
Grand Slam rezultati posamezniki
OP AvstralijeZ (1956)
OP FrancijeZ (1956)
OP AnglijeZ (1956, 1957)
OP ZDAF (1956)
Dvojice
Grand Slam rezultati dvojice
OP AvstralijeZ (1953, 1956, 1957)
OP FrancijeZ (1953)
OP AnglijeZ (1953, 1955, 1956)
OP ZDAZ (1956)
Grand Slam rezultati mešanih dvojic
OP AvstralijeF (1955)
OP FrancijeZ (1954)
OP AnglijePF (1953, 1954, 1955)
OP ZDAF (1952, 1956)
Ekipna tekmovanja
Davisov pokalZ (1952, 1953, 1955, 1956)

Lewis Alan »Lew« Hoad, avstralski tenisač, * 23. november 1934, Glebe, Novi Južni Wales, Avstralija, † 3. julij 1994, Fuengirola, Španija.

Lew Hoad je osvojil trinajst turnirjev za Grand Slam. V posamični konkurenci se je šestkrat uvrstil v finale, osvojil pa Prvenstvo Avstralije leta 1956, Amatersko prvenstvo Francije leta 1956 ter Prvenstvo Anglije v letih 1956 in 1957. Na turnirjih za Nacionalno prvenstvo ZDA se je leta 1956 uvrstil v finale, kjer ga je premagal Ken Rosewall. Med letoma 1958 in 1968 je sodeloval na profesionalnih turnirjih Pro Slam, kjer je dosegel eno zmago in se še sedemkrat uvrstil v finale. V konkurenci moških dvojic, kjer je bil njegov najpogostejši partner rojak Ken Rosewall, je osvojil karierni Grand Slam. Po trikrat je osvojil Prvenstvo Avstralije in Prvenstvo Anglije ter po enkrat Nacionalno prvenstvo ZDA in Amatersko prvenstvo Francije. Tudi v konkurenci mešanih dvojic je osvojil en turnir za Grand Slam, Amatersko prvenstvo Francije. V letih 1952, 1953, 1955 in 1956 je bil član zmagovite avstralske reprezentance na Davisovem pokalu. Leta 1980 je bil sprejet v Mednarodni teniški hram slavnih.

  1. 1,0 1,1 Tingay L. 100 years of WimbledonLondon Borough of Enfield: Guinness Superlatives, 1977. — P. 200.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 Collins B. The Bud Collins History of Tennis: An Authoritative Encyclopedia and Record Book — 2 — NYC: New Chapter Press, 2010. — P. 589. — ISBN 978-0-942257-70-0

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne