Lojevec

Lojevec
Kristalni lojevec
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati,
podrazred: plastnati silikati (filosilikati)
Kemijska formulaMg3Si4O10(OH)2
Strunzova klasifikacija09.EC.05
Klasifikacija DANA71.02.01.03
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična 1 ali 2/m,
prostorska skupina P1 ali C 2/c
Osnovna celicaa = 5,27 Å, b = 9,12 Å, c = 18,85 Å, Z = 4, β = 100,016°, V = 892,17 Å3
Lastnosti
Molekulska masa379,27 g/mol
BarvaBledo zelena, bela, sivo bela, rumenkasto bela, rjavkasto bela
Kristalni habitPlastnata ali vlaknata masa
Kristalni sistemMonoklinski ali triklinski[1]
RazkolnostPopolna na {001}
LomNeraven
Trdota1
ProzornostProsojen
Gostota2,7 – 2,8 g/cm3,
povprečna: 2,75 g/cm3,
izračunana: 2,82 3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,538 - 1,550,
nβ = 1,575 – 1,594,
nγ = 1,575 - 1,600
Dvolomnostδ = 0,037 - 0,050
Pleohroizemx: brezbarven,
y: bledo zelen
Kot 2VIzračunan: 0 - 38º,
izmerjen: 0 – 30º
DisperzijaOpazna, r > v
Ultravijolična fluorescencaKratkovalovna UV svetloba: oranžno rumena,
dolgovalovna UV svetloba: rumena
Diagnostične značilnostiTrdota, barva, sijaj in razkolnost
TopnostNetopen v vodi, rahlo topen v anorganskih kislinah
DrugoNemagneten, neradioaktiven
Sklici[2][3][4][5]
Glavne vrste
Druga imenaKerolit, magnezijev talk, steatit
Domača imenaAgalit, mastek, salasti kamen, salovec, špehasti kamen

Lójevec je magnezijev silikat hidroksid[6] s kemijsko formulo H2Mg3(SiO3)4 ali Mg3Si4O10(OH)2. Mineral nastaja s hidrotermalnim preperevanjem magnezijevih silikatov, ki ne vsebujejo aluminija. Uprašen lojevec poznamo pod imenom smukec.

Lojevec kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Dobro formirani kristali so redki. Najpogosteje ima obliko listaste ali vlaknate mase. Mineral je mehak, tako da se lahko razi z nohtom in reže z nožem in ima po definiciji trdoto 1. Je bele do sive ali zelene barve, ima voščen do bisern sijaj, voščen otip, prozoren do neprozoren videz in belo barvo črte. V vodi ni topen, rahlo topen pa je v razredčenih anorganskih kislinah.

Steatit je metamorfna kamnina, ki je zgrajena pretežno iz lojevca.

  1. W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.
  2. Handbook of Mineralogy
  3. Talc at Mindat.org
  4. Talc at Webmineral
  5. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
  6. Minerals by Name http://www.galleries.com/minerals/byname.htm#T

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne