Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo. Struktura je uporabna, ker pretvori raztezno napetost pri premoščanju razdalje v tlačno. Razširjeni gradbeni materiali, kot so kamen, beton in železova litina dobro prenašajo kompresijo, pri strižnih ali razteznih silah pa so zelo šibki.
Prve loke so gradili Mezopotamci pred več kot štirimi tisočletji, a so jih uporabljali le občasno, večinoma za podzemne strukture. Tehniko so dodelali stari Rimljani, ki so vgrajevali loke v zelo raznolike strukture.