Lorentzev faktor

Lorentzev fáktor [lórencev ~] (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v:

${\displaystyle \gamma \equiv {\frac {1}{\sqrt {1-\beta _{0}^{2}}}}={\frac {1}{\sqrt {1-\left({\frac {v}{c_{0}}}\right)^{2}}}}={\frac {c_{0}}{\sqrt {c_{0}^{2}-v^{2}}}}={\frac {\mathrm {d} t}{\mathrm {d} \tau }}\!\,.}$

Pri tem je ${\displaystyle \beta _{0}=v_{0}/c_{0}\!\,}$ relativistična beta, c₀ hitrost svetlobe v praznem prostoru, τ pa lastni čas.

Lorentzev faktor nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu, ki ga je vpeljal v svoji teoriji etra leta 1892.^[1]

Včasih Lorentzev faktor označujejo z ${\displaystyle \beta \,}$, ${\displaystyle \gamma _{0}\,}$ ali ${\displaystyle \gamma _{v}\,}$.^[2]:15

1. ↑ Lorentz (1892).
2. ↑ Hobson; Efstathiou; Lasenby (2006), str. 15.