Macedonit

Macedonit
Kristalna struktura macedonita
Splošno
Kategorija	Mineral
Kemijska formula	PbTiO3
Strunzova klasifikacija	4.CC.35
Klasifikacija DANA	4.3.6.1
Kristalna simetrija	P4/nmm
Osnovna celica	a = 3,90 Å, c = 4,18 Å Z=1 V=63,58 Å3
Lastnosti
Barva	črn
Kristalni sistem	tetragonalni
Žilavost	zelo krhek
Trdota	5,5–6
Sijaj	steklast
Prozornost	moten
Specifična teža	7,82
Optične lastnosti	uniaksialen

Macedonit je mineral s kemijsko formulo PbTiO₃, svinčev titanat s tetragonalnim kristalnim sistemom. Je črne barve z rahlim rjavim odtenkom, zelo krhek in s steklastim sijajem.^[1]

Prvič je bil odkrit in opisan leta 1971 z najdišča v kamnolomu Crni kamen na Prilepsko–Bitolskem polju 11 km jugozahodno od Prilepa v takratni Socialistični republiki Makedoniji (zdaj Severna Makedonija), kot prvi znani primerek svinčevega titanata v naravi. Po Makedoniji je dobil tudi ime.^[2] Svinčev titanat je bil takrat sicer že znan in umetno sintetiziran kot dober piezoelektrik.^[3] V Crnem kamnu se pojavlja kot redek vključek v mikroklinovo-kvarčnih sienitnih pegmatitnih žilah, ki sekajo piroksenovo-amfibolni skrilavec.^[1]

Tipske primerke hranita Inštitut za jedrske surovine v Beogradu in ameriški Nacionalni prirodoslovni muzej v Washingtonu.^[1] Kmalu po odkritju je bila opisana še najdba v rudniku Långban blizu Filipstada v osrednji Švedski. Tam se pojavlja kot vključek v hematitu in magnetoplumbitu.^[4]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} »Macedonite«. Mindat. Pridobljeno 11. aprila 2024.
2. ↑ Žorž, Mirjan; Jeršek, Miha; Mladenovski, Gute (1999). »Nekatera nahajališča mineralov v Makedoniji in njihova parageneza«. Skrita bogastva Makedonije (PDF). Scopolia. Zv. Supplementum 2. COBISS 46069.
3. ↑ Radusinović, Dušan; Markov, Cvetko (1. april 1971). »Macedonite-Lead Titanate: A New Mineral«. American Mineralogist. 56 (3–4): 387–394.
4. ↑ Burke, E.A.J; Kieft, C (1971). »Second occurrence of makedonite, PbTiO₃, Långban, Sweden«. Lithos. 4 (2): 101–104. doi:10.1016/0024-4937(71)90102-2.