Mala in velika polos

V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Velika polos je ena polovica večje osi, in torej teče od središča, skozi gorišče in do roba. Mala polos elipse ali hiperbola je daljica, ki je pravokotna na veliko polos in ima en konec na središču stožnice. Za posebni primer, krog, sta obe polosi enako dolgi, to je polmer kroga.

Dolžina velike polosi a elipse je povezana z dolžino male polosi b, ekscentičnostjo e in pol-latus rectum ${\displaystyle \ell }$, kot sledi:

${\displaystyle {\begin{aligned}b&=a{\sqrt {1-e^{2}}},\\\ell &=a\left(1-e^{2}\right),\,\\a\ell &=b^{2}.\end{aligned}}}$

Velika polos hiperbole je, odvisno od dogovora, plus ali minus ene polovice razdalje med obema vejama. Torej je to razdalja od središča do enega od temen hiperbole.

Parabola se lahko izrazi kot limito sekvence elips, kjer je eno gorišče stalno, drugo pa se lahko odmika v eno smer, a ohrani ${\displaystyle \ell }$ stalen. Torej a in b silita k neskončnosti, a hitreje kot b.

Velika in mala os sta osi simetrije krivulje: v elipse je mala os krajša; v hiperboli je takšna, ki krivulje ne seka.