Margareta I. Danska

Margareta I.
Kip Margarete I. iz leta 1423 na njeni grobnici v Roskildski stolonici
Kraljica Danske
Vladanje	10. avgust 1387 – 28. oktober 1412
Predhodnik	Olaf II.
Naslednik	Erik VII.
Kraljica Norveške
Vladanje	2. februar 1388 – 28. oktober 1412
Predhodnik	Olaf IV.
Naslednik	Erik III.
Kraljica Švedske
Vladanje	24. februar 1389 – 28. oktober 1412
Predhodnik	Albert
Naslednik	Erik XIII.
Regentka Danske
Regentstvo	3. maj 1376 – 3. avgust 1387
Rojstvo	marec 1353[1] grad Søborg, Danska
Smrt	28. oktober 1412 (stara 59 let)[2] ladja v pristanišču v Flensburgu, Schleswig, Danska (zdaj Nemčija)
Pokop	Roskildska stolnica, Zealand, Danska
Zakonec	Haakon VI. Norveški
Potomci	Olaf II. Danski
Rodbina	Estridsen
Oče	Valdemar IV. Danski
Mati	Helviga Schleswiška
Religija	rimsko katoliška

Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380. let do svoje smrti in ustanovitve Kalmarske unije kraljica Danske, Norveške in Švedske, vključno s Finsko,^[3][4][5] * marec 1351, Grad Søborg, Danska, † 28. oktober 1412, Flensburg, Danska, zdaj Nemčija.

Bila je tudi kraljica žena Norveške (1363–1380) in Švedske (1363–1364) in zatem kraljica.

Margareta je bila znana kot modra, energična In sposobna vladarica, ki je vladala z »daljnovidno taktnostjo in previdnostjo«^[6] in zato dobila vzdevek »Semiramida severa«.^[7] Porogljivo so jo klicali »kralj brez hlač«, kar je bil samo eden izmed številnih slabšalnih vzdevkov, ki si jih je izmislil njen tekmec, švedski kralj Albert Mecklenburški.^[8][9] Njeni podložniki pa so jo naslavljali tudi z »gospa kralj« kot priznanje njenim sposobnostim.^{[10][11][12][13]} Norveško-ameriški zgodovinar Knut Gjerset jo je imenoval »prva velika vladajoča kraljica v evropski zgodovini«. ^[14]

Z možem, norveškim kraljem Haakonom VI., je imela sina, kasnejšega danskega kralja Olafa II.,^[15] ki je umrl pred njo. Nasledil jo je njen pranečak Erik Pomorjanski, čeprav je postal polnoleten šele leta 1401. Margareta je preostalih 11 let svojega življenja kot njegova regentka ostala izključna vladarica, četudi uradno ni bila kraljica. Njeno regentstvo je zaznamovalo začetek dansko-norveške unije, ki je trajala več kot štiri stoletja.^[16]

Nekateri norveški in švedski zgodovinarji so Margareto kritizirali, ker je bila preveč naklonjena Danski in preveč avtokratska, čeprav se na splošno menili, da je bila zelo cenjena na Norveškem in spoštovana na Danskem in Švedskem. V sodobnih cerkvenih kronikah so jo slikali v negativni luči, saj je brez pomislekov zatirala Cerkev, da bi promovirala kraljevo oblast.^{[17][18][19][20][21][22]}

Margareta je na Danskem znana kot Margareta I., da bi jo razlikovali od aktualne kraljice Margarete ^[23]

1. ↑ Colliers Encyclopedia. 1986 edition. str. 386
2. ↑ Commire, Anne (2000). Women in World History, Volume 10. Gale. str. 234. ISBN 0-7876-4069-7.
3. ↑ Bagge, Sverre (2014). Cross and Scepter: The Rise of the Scandinavian Kingdoms from the Vikings to the Reformation (v angleščini). Princeton University Press. str. 155. ISBN 978-1-4008-5010-5.
4. ↑ Jacobsen, str. 1. sfn error: no target: CITEREFJacobsen (pomoč)
5. ↑ Earenfight, Theresa (2013). Queenship in Medieval Europe. Palgrave Macmillan. str. 238. ISBN 9781137303929.^{[mrtva povezava]}
6. ↑ Derry 2000, str. 74. sfn error: no target: CITEREFDerry2000 (pomoč)
7. ↑ Magill 2012, str. 627. sfn error: no target: CITEREFMagill2012 (pomoč)
8. ↑ Margareta Skantze v Drottning Margaretas historia ISBN 978-91-978681-1-2 str.202.
9. ↑ Goodrich, Samuel Griswold (1852). The Second Book of History: Including the Modern History of Europe, Africa, and Asia ... : Designed as a Sequel to the First Book of History. Jenks, Hickling & Swan. str. 154.
10. ↑ Williamson, David (1988). Debrett's Kings and Queens of Europe. Salem House. str. 106. ISBN 9780881623642.
11. ↑ White 2010, str. ;1, 39. sfn error: no target: CITEREFWhite2010 (pomoč)
12. ↑ Derry 2000, str. ;72. sfn error: no target: CITEREFDerry2000 (pomoč)
13. ↑ Hooper Gottlieb, Agnes (1998). 1,000 years, 1,000 people: ranking the men and women who shaped the millennium. Kodansha International. str. 221. ISBN 9781568362533.
14. ↑ Gjerset, Knut (1915). History of the Norwegian People. Two Volumes. Vol.II. The MacMillan Company. str. 35.
15. ↑ Derry 2000, str. 71. sfn error: no target: CITEREFDerry2000 (pomoč)
16. ↑ Derry 2000. sfn error: no target: CITEREFDerry2000 (pomoč)
17. ↑ Otte 1874, str. ;183–184. sfn error: no target: CITEREFOtte1874 (pomoč)
18. ↑ Larsen, Karen (2015). History of Norway. Princeton University Press. str. 212. ISBN 9781400875795.
19. ↑ Geijer, Erik Gustaf (1845). The History of the Swedes. Whittaker. str. 62.
20. ↑ Magill 2012, str. 628. sfn error: no target: CITEREFMagill2012 (pomoč)
21. ↑ Strindberg, August (1959). The saga of the Folkungs: Engelbrekt. University of Washington Press. str. 123. ISBN 9780295739212.
22. ↑ Oakley, Stewart (1972). A Short History of Denmark. Praeger Publishers. str. 81.
23. ↑ Chelminski, Rudolph (28. januar 1972). »Margrethe of Denmark - 'Best damn queen there is'. LIFE 28 Jan 1972«. Life (Vol. 72, No. 3 izd.). Time Inc. str. 68. ISSN 0024-3019.