Margareta I. | |
---|---|
![]() Kip Margarete I. iz leta 1423 na njeni grobnici v Roskildski stolonici | |
Kraljica Danske | |
Vladanje | 10. avgust 1387 – 28. oktober 1412 |
Predhodnik | Olaf II. |
Naslednik | Erik VII. |
Kraljica Norveške | |
Vladanje | 2. februar 1388 – 28. oktober 1412 |
Predhodnik | Olaf IV. |
Naslednik | Erik III. |
Kraljica Švedske | |
Vladanje | 24. februar 1389 – 28. oktober 1412 |
Predhodnik | Albert |
Naslednik | Erik XIII. |
Regentka Danske | |
Regentstvo | 3. maj 1376 – 3. avgust 1387 |
Rojstvo | marec 1353[1] grad Søborg, Danska |
Smrt | 28. oktober 1412 (stara 59 let)[2] ladja v pristanišču v Flensburgu, Schleswig, Danska (zdaj Nemčija) |
Pokop | Roskildska stolnica, Zealand, Danska |
Zakonec | Haakon VI. Norveški |
Potomci | Olaf II. Danski |
Rodbina | Estridsen |
Oče | Valdemar IV. Danski |
Mati | Helviga Schleswiška |
Religija | rimsko katoliška |
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380. let do svoje smrti in ustanovitve Kalmarske unije kraljica Danske, Norveške in Švedske, vključno s Finsko,[3][4][5] * marec 1351, Grad Søborg, Danska, † 28. oktober 1412, Flensburg, Danska, zdaj Nemčija.
Bila je tudi kraljica žena Norveške (1363–1380) in Švedske (1363–1364) in zatem kraljica.
Margareta je bila znana kot modra, energična In sposobna vladarica, ki je vladala z »daljnovidno taktnostjo in previdnostjo«[6] in zato dobila vzdevek »Semiramida severa«.[7] Porogljivo so jo klicali »kralj brez hlač«, kar je bil samo eden izmed številnih slabšalnih vzdevkov, ki si jih je izmislil njen tekmec, švedski kralj Albert Mecklenburški.[8][9] Njeni podložniki pa so jo naslavljali tudi z »gospa kralj« kot priznanje njenim sposobnostim.[10][11][12][13] Norveško-ameriški zgodovinar Knut Gjerset jo je imenoval »prva velika vladajoča kraljica v evropski zgodovini«. [14]
Z možem, norveškim kraljem Haakonom VI., je imela sina, kasnejšega danskega kralja Olafa II.,[15] ki je umrl pred njo. Nasledil jo je njen pranečak Erik Pomorjanski, čeprav je postal polnoleten šele leta 1401. Margareta je preostalih 11 let svojega življenja kot njegova regentka ostala izključna vladarica, četudi uradno ni bila kraljica. Njeno regentstvo je zaznamovalo začetek dansko-norveške unije, ki je trajala več kot štiri stoletja.[16]
Nekateri norveški in švedski zgodovinarji so Margareto kritizirali, ker je bila preveč naklonjena Danski in preveč avtokratska, čeprav se na splošno menili, da je bila zelo cenjena na Norveškem in spoštovana na Danskem in Švedskem. V sodobnih cerkvenih kronikah so jo slikali v negativni luči, saj je brez pomislekov zatirala Cerkev, da bi promovirala kraljevo oblast.[17][18][19][20][21][22]
Margareta je na Danskem znana kot Margareta I., da bi jo razlikovali od aktualne kraljice Margarete [23]