Mari

Mari تل حريري (arabsko)
Ostanki Marija
Mari Geografska lokacija: Sirija
Drugo ime	Tell Hariri
Lokacija	Abu Kamal, governorat Deir ez-Zor, Sirija
Regija	Gornja Mezopotamija
Koordinati	34°32′58″N 40°53′24″E / 34.54944°N 40.89000°E / 34.54944; 40.89000
Tip	Naselje
Dolžina	1000 m
Širina	600 m
Površina	60 ha
Zgodovina
Ustanovljeno	okoli 5. tisočletja pr. n. št.
Opuščeno	1759 pr. n. št.
Obdobje	bronasta doba
Kulture	vzhodnosemitska (kiška civilizacija), amoritska
Druge informacije
Datumi izkopov	1933–1939 1951–1975 1979–danes
Arheologi	André Parrot
Stanje	ruševine
Lastništvo	Javno
Javni dostop	Da

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-ri^ki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji. Ostanki mesta in tella so na zahodnem bregu Evfrata 11 kilometrov severozahodno od Abu Kamala in približno 120 kilometrov jugovzhodno od Deir ez-Zorja. Mari je kot trgovsko središče in hegemonska država cvetel od okoli leta 2900 do 1759 pr. n. št.^{[op 1]} Mesto je bilo zgrajeno načrtno sredi trgovskih poti ob Evfratu. Bilo je posrednik med Sumerijo na jugu in eblaitskim kraljestvom ter Levantom na zahodu.

Mari je bil sredi 26. stoletja pr. n. št. zapuščen in kmalu spet obnovljen ter pred letom 2500 pr. n. št. postal glavno mesto hegemonske vzhodnosemitske države. Zapletel se je v dolgo vojno s svojim tekmecem Eblo. Znan je bil po močni naklonjenosti sumerski kulturi. V 23. stoletju pr. n. št. so Mari uničili Akadci, ki so dovolili obnovo mesta in imenovali vojaškega guvernerja z naslovom šakkanakku (vojaški guverner). Guvernerji so se po razpadu Akadskega cesarstva osamosvojili in iz mesta naredili regionalno središče doline srednjega Evfrata. Šakkanakkuji so v Mariju vladali do druge polovice 19. stoletja pr. n. št., ko je dinastija iz neznanih razlogov propadla. Kmalu po njihovem propadu je Mari postal prestolnica amoritske dinastije Lim. Amoritski Mari je bil kratkoživ, ker ga je okoli leta 1761 pr. n. št. okupirala Babilonija. Kot majhno mesto je preživel oblast Babiloncev in Asircev, v helenističnem obdobju pa je bil zapuščen in pozabljen.

Marijci so častili semitska in sumerska božanstva. V predamoritskem obdobju je bilo čutiti močan sumerski kulturni vpliv. Mari ni bil mesto sumerskih priseljencev, ampak mesto sumersko govorečih prebivalcev, ki so govorili narečje, podobno eblaitščini. Amoriti so bili Zahodni Semiti, ki so se začeli tja naseljevati pred 21. stoletjem pr. n. št. Do prihoda dinastije Lim okoli 1830 pr. n. št. so postali dominantna populacija v Rodovitnem polmesecu.

Odkritje Marija leta 1933 je dalo pomemben vpogled v geopolitični zemljevid starodavne Mezopotamije in Sirije, ker se je v mestu našlo več kot 25.000 tablic s pomembnimi podatki o upravljanju države v 2. tisočletju pr. n. št. in diplomatskih stikih med političnimi entitetami v regiji. Podatki so razkrili obširne trgovske mreže, ki so v 18. stoletju pr. n. št. segale do Afganistana v Srednji Aziji in Krete v vzhodnem Sredozemlju.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=op> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=op}} (glej stran pomoči).