Materializem

Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena. Nasprotje materializmu je idealizem. Materialistično razumevanje človeka in sveta je staro skoraj kot filozofija sama. Že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. so Tales, Anaksimander, Anaksimen, Heraklit Mračni, Demokrit in drugi razmišljali materialistično.

Prvi izrazi materialističnega razmišljanja je pravzaprav revolucionarni dogodek v razvoju človeške misli, saj je radikalno prekinil z mitološkim, neznanstvenim načinom razmišljanja.

Materializem je prešel več faz in je v tem pogledu sledil razvoju znanosti. Že Grki pa so dojeli stvarnost in človeka v njej, ki sta bila po njihovem rezultat evolucije materije. Mnogi med njimi so realnost že videli v stalnem gibanju in spreminjanju, medtem ko se pri Demokritu že pojavlja atomistična koncepcija materije, po kateri obstajajo samo atomi in prazen prostor. Človeška duša je odraz zunanjega sveta in je potemtakem prav tako materialna kot vsaka druga reč. Vse je podvrženo zakonu vzročnosti, vse je deformirano. To misel so nadaljevali stoiki in epikurejci. Literarni izraz med drugim doživi v Lukrecijevi poeziji O naravi stvari.

V evropskem srednjem veku se materializem ni mogel razvijati zaradi dominacije cerkve in so ga ponovno obudili v renesansi. Razcvet je doživel v predrevolucionarni Angliji, kjer je izražen v delih Bacona, Hobbsa in Locka. Njihova dela je sicer mogoče označiti za preveč mehanicistične, toda predstavlja pomembno prekinitev s srednjeveško mitologijo. Na Nizozemskem je materializem izražen pri Spinozi, razcvet pa doživi v 18. stoletju v Franciji, kjer so blesteli Helvetius, Diderot in d'Holbach. Francoski materialisti so utemeljili ateističen pogled na stvarnost in so ostro napadli religijo in njeno družbeno vlogo. V Nemčiji je materializem izražen pri Feuerbachu, ki se je ukvarjal predvsem z antropološko problematiko in kritiko religije z vidika teorije odtujevanja. Slednji je vplival na razvoj Marxovega in Engelsovega materializma. V Rusiji so v 19. stoletju pisali filozofi, ki so bili pod močnim vplivom Hegla in Feuerbacha. Nastajal je materializem z izrazitimi dialektičnimi momenti, kar je močno vplivalo na rusko revolucionarno misel. Med pomebne ruske predstavnike sodijo Belinski, Gercen in Dobroljubov.