Med

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Méd (starinsko stŕd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.^[1][2] Med se proizvaja in shranjuje za prehrano čebeljih družin. Čebele proizvajajo med z zbiranjem in nato rafiniranjem sladkih izločkov rastlin (predvsem cvetličnega nektarja) ali izločkov drugih žuželk, kot je mane, rosa listnih uši. To prečiščevanje poteka znotraj posameznih čebel z regurgitacijo in encimsko aktivnostjo, kot tudi med shranjevanjem v panju z izhlapevanjem vode, ki koncentrira sladkorje v medu, dokler ni ta gost in viskozen. Naravni čebelji med ne sme vsebovati nobenih dodatkov, denimo vode ali drugih primesi.

Čebele kopičijo med v panju. Znotraj panja je struktura iz voska, imenovana satje. Satje je sestavljeno iz več sto ali tisoč šesterokotnih celic, v katere čebele nosijo med za shranjevanje. Druge vrste čebel, ki proizvajajo med, shranjujejo snov v različnih strukturah, kot so lončki iz voska in smole, ki jih uporabljajo čebele brez žela.^[3]

Med za prehrano ljudi se nabira iz družin divjih čebel ali iz panjev udomačenih čebel. Med, ki ga proizvajajo čebele, je ljudem najbolj poznan, zahvaljujoč komercialni proizvodnji in dostopnosti po vsem svetu.^[4] Vzreja čebel je znana kot čebelarstvo, pri čemer se gojenje čebel brez žela običajno imenuje melipokultura.

Uporaba in pridelava medu imata dolgo in pestro zgodovino, njeni začetki pa segajo v prazgodovino. Več jamskih poslikav v Cuevas de la Araña v Španiji prikazuje ljudi, ki iščejo med pred vsaj 8000 leti.^[5] Medtem ko je Apis melifera žuželka starega sveta, Maji že od predkolumbovskih časov izvajajo obsežno melipokulturo čebel brez žela iz novega sveta.^[6]

1. ↑ Crane E (1990). »Honey from honeybees and other insects«. Ethology Ecology & Evolution. 3 (sup1): 100–105. doi:10.1080/03949370.1991.10721919. ISSN 0394-9370.
2. ↑ Grüter, Christoph (2020). Stingless Bees: Their Behaviour, Ecology and Evolution. Fascinating Life Sciences. Springer New York. doi:10.1007/978-3-030-60090-7. ISBN 978-3-030-60089-1. S2CID 227250633.
3. ↑
   • Crane, E., Walker, P., & Day, R. (1984). Directory of important world honey sources. International Bee Research Association. ISBN 978-0860981411.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
   • Grüter, Christoph (2020). Stingless Bees: Their Behaviour, Ecology and Evolution. Fascinating Life Sciences. Springer New York. doi:10.1007/978-3-030-60090-7. ISBN 978-3-030-60089-1. S2CID 227250633.
4. ↑ Crane, Ethel Eva (1999). The World History of Beekeeping and Honey Hunting. Routledge. ISBN 9781136746703.
5. ↑ Hunt CL, Atwater HW (7. april 1915). Honey and Its Uses in the Home. US Department of Agriculture, Farmers' Bulletin, No. 653. Pridobljeno 2. aprila 2015.
6. ↑ Quezada-Euán, José Javier G. (2018). Stingless Bees of Mexico. Springer New York. doi:10.1007/978-3-319-77785-6. ISBN 978-3-030-08539-1. S2CID 51912114.