Back Midiya dövləti Azerbaijani شانشینی ماد CKB Βασίλειο των Μήδων Greek Median kingdom English پادشاهی ماد Persian Impero medo Italian ماد واکمني Pashto/Pushto Médska ríša Slovak Медијско краљевство Serbian Medya Devleti Turkish
Medijsko cesarstvo | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 728–550 pr. n. št. | |||||||||
 Medijsko cesarstvo okoli 600 pr. n. št. v času vladavine Kijaksarja. | |||||||||
| Glavno mesto | Ekbatana[1] | ||||||||
| Skupni jeziki | Medijski jezik, perzijski, iranski jeziki | ||||||||
| Vlada | Fevdalna monarhija | ||||||||
• 728–675 pr. n. št. | Dejok (prvi) | ||||||||
• 585–550 pr. n. št. | Astjag (zadnji) | ||||||||
| Zgodovinska doba | antika | ||||||||
• Dejok ustanovi Medijsko cesarstvo | 728 pr. n. št. | ||||||||
• Kir Veliki vrže Astijaga s prestola | 550 pr. n. št. | ||||||||
| Površina | |||||||||
| 600 pr. n. št. | 2.800.000 km2 | ||||||||
| |||||||||
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda[2], grško Mēdía, akadsko Mādāya[3]) je bilo prvo iransko cesarstvo,[4][5] ki je od konca 8. do sredine 6. stoletja pr. n. št. obsegalo prostor Velikega Irana,[6] severne Mezopotamije in vzhodne Male Azije. Pred ustanovitvijo Medijskega cesarstva so iranski narodi živeli v manjših plemenskim skupinah in niso poznali hierarhije vladavine. Vojne z Asirci so jih pripeljale do združevanja in ustvarjanja močne monarhije, ki je postala temelj za vse kasnejše iranske dinastije.
Za ustanovitelja Medijskega cesarstva velja Dejok (Deioces, Diako, Deyaco, Diyako ali akadsko Daiukku, elamsko Dayauka in Deiokes, grško Δηιόκης), plemenski vodja, ki so ga medijski plemiči izbrali za arbitra v reševanju sporov in kasneje za medijskega kralja. Ob nastanku države je ta obsegala samo manjša območja jugozahodno od Kaspijskega jezera, v dobi največjega medijskega vladarja Kjaksarja pa se je razprostirala prek večine azijskega dela Bližnjega vzhoda. Obsegala je 2,8 milijonov km², kar je bilo do tedaj največje cesarstvo v zgodovini. Meje cesarstva so bile reke Kizil v Anatoliji in Tigris v Mezopotamiji na zahodu, Kavkaz in Sogdijana na severu ter Indija na vzhodu.
Pomen medijske države je bil v starem veku večstranski. Iranski narodi so bili prvič v zgodovini združeni in predstavljali politično protiutež Babiloniji in Asiriji, glavnima silama na zahodu. Medijci so v zavezništvu z Babilonci pokorili Novoasirsko cesarstvo, do tedaj najmočnejšo vojaško-politično silo v regiji. Spopad Medijcev z Lidijo v Mali Aziji je predstavljal prvi kontakt starodavnega Irana z grškim svetom. Najpomembnejši pa je bil sam padec Medijskega cesarstva leta 550. pr. n. št., saj je na njegovem temelju perzijski vladar Kir Veliki ustanovil Ahemenidsko cesarstvo, največjo in najmogočnejšo iransko državo v zgodovini starega veka.
- ↑ »Medija (1), Livius.org, Jona Lendering«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2013. Pridobljeno 5. februarja 2014.
- ↑ »Medija (2), Livius.org, Jona Lendering«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 5. februarja 2014.
- ↑ »Medija (enciklopedija Iranica, M. Dandamayev i I. Medvedskaya)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2009. Pridobljeno 5. februarja 2014.
- ↑ »Povijest Irana, III. poglavlje - Medijci, prvo (zapadno) iransko kraljevstvo (Iranologie.com)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011. Pridobljeno 5. februarja 2014.
- ↑ Medijsko Carstvo (Iran Chamber.com)
- ↑ Drevna Medija (Medijci), AncientNearEast.tripod.com