Medina

Madina المدينة‎ The Prophet's City (مدينة النبي) The Prophetic City (المدينة النبوية) The first Islamic capital (العاصمة الإسلامية الأولى) The Purest of Pure (طيبة الطيبة)
mesto
Al-Madinah al-Munawwarah المدينة المنورة
Masjid an-Nabawī Mošeja Kuba Pokopališče Al-Baki Jabal Uhud Mošeja al-Kiblatajn
Madina Lega Medine
Koordinati: 24°28′12″N 39°36′36″E / 24.47000°N 39.61000°E / 24.47000; 39.61000
Država	Saudova Arabija
Provinca	Medina
Prva naselitev	9. st. pr. n. št.
[Saudska osvojitev Hedžasa	5. december 1925
Poimenovano po	Mohamed
Upravljanje
• Vrsta	Občina
• Telo	Regionalna občina Madinah
• župan	Fahad Al-Belaihshi[1]
• Guvernor	Prince Salman bin Sultan Al Saud
Površina
• mesto	589 km2
• Metropolitansko obm.	22.900 km2
Nadm. višina	620 m
Najvišja (gora Uhud)	1.077 m
Prebivalstvo  (2022 (štetje))[2]
• mesto	1.411.599
• Rang	4.
• Gostota	2.400 preb./km2
• Metropolitansko obm.	1.477.047 (Guvernat Medina)
Demonim	Madani مدني
Časovni pas	UTC+03:00 (SAST)
Spletna stran	www.amana-md.gov.sa

Medina uradno Al-Madinah al-Munawwarah (arabsko ٱلْمَدِيْنَة ٱلْمُنَوَّرَة, latinizirano: al-Madīnah al-Munawwarah, dob. 'lit. 'Svetleče mesto'' ali arabsko ٱلْمَدِيْنَة, latinizirano: al-Madīnah) in tudi običajno poenostavljeno kot Madīnah ali Madinah (المدينة, al-Madina), je glavno mesto province Medina (prej znane kot Jathrib) v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji. Je eno najstarejših in najpomembnejših krajev v islamski zgodovini. Eno najbolj svetih mest v islamu, leta 2022 je imelo 1.411.599 prebivalcev, in bilo četrto najbolj naseljeno mesto v državi. Približno 58,5 % prebivalstva je saudskih državljanov in 41,5 % tujcev.^[3] Je v središču province Medina v zahodnem delu države in se razprostira na 589 km², od tega 293 km² predstavlja mestno območje mesta, medtem ko ostalo zasedajo gorovje Hedžas, prazne doline, poljedelske površine in starejši speči vulkani.

Medina na splošno velja za »zibelko islamske kulture in civilizacije«.^[4] Mesto velja za drugo najsvetejše mesto. Al-Masjid al-Nabavi (Prerokova mošeja) je izjemnega pomena v islamu in služi kot grobišče preroka Mohameda, ki je zgradil mošejo leta 622 n. št. (prvo leto hidžre). Verujoči muslimani običajno obiščejo njegovo grobnico ali ravdha vsaj enkrat v življenju med romanjem, znanim kot Zijarat, čeprav to ni obvezno. Prvotno ime mesta pred prihodom islama je bilo Jathrib (arabsko يَثْرِب), s tem imenom pa je omenjeno v 33. poglavju Korana (Al-Aḥzāb, lit. 'Konfederati'). Po Mohamedovi smrti so ga preimenovali v Madīnat an-Nabī (lit. »prerokovo mesto«) in kasneje v al-Madinah al-Munawwarah (lit. »razsvetljeno mesto«), preden so ga poenostavili in skrajšali do njenega sodobnega imena, Madinah (lit. 'Mesto'), iz katerega izhaja izraz Medina. Saudska cestna signalizacija izmenično uporablja Madinah in al-Madinah al-Munawwarah.

Mesto je obstajalo več kot 1500 let pred Mohamedovo selitvijo iz Meke,^[5] znano kot hidžra. Medina je bila prestolnica hitro rastočega muslimanskega kalifata pod Mohamedovim vodstvom, ki je služila kot njegovo operativno oporišče in kot zibelka islama, kjer je bil Mohamedov ummet ('narod') – sestavljen iz državljanov Medine (Ansar) in tistih, priseljenih z Mohamedom (Muhadžirun), ki so bili skupaj znani kot sahabi – pridobili velik vpliv. Medina je dom treh uglednih mošej in sicer al-Masjid an-Nabawi, mošeja Kuba in mošeja al-Kiblatajn, pri čemer je mošeja Kuba najstarejša v islamu. Večji del Korana je bil razkrit v Medini v nasprotju s prejšnjimi mekanskimi surami.^[6][7]

Podobno kot večina Hedžasa je Medina doživela številne izmenjave moči v svojem sorazmerno kratkem obstoju. Regijo so nadzorovala judovsko-arabska plemena (do 5. stoletja našega štetja), ʽAws in Hazradž (do Mohamedovega prihoda), Mohamed in Rašidun (622–660), Omajadi (660–749), Abasidi (749–1254), Mameluki v Egiptu (1254–1517), Osmani (1517–1805), prva Saudska država (1805–1811), Mohamed Ali iz Egipta (1811–1840), Osmani drugič (1840–1918), šerifat v Meki pod Hašemiti (1918–1925) in nazadnje v rokah današnje Kraljevine Saudove Arabije (1925–danes).

Poleg obiska Zijare turisti pridejo obiskati druge pomembne mošeje in znamenitosti v mestu, ki imajo verski pomen, kot so gora Uhud, pokopališče Al-Baki' in sedem mošej med drugim. Saudska vlada je izvedla tudi uničenje več zgodovinskih struktur in arheoloških najdišč, tako v Medini kot v Meki.^[8]

1. ↑ »Fahad Al-Belaihshi Appointed Mayor of Madinah by a Royal Decree (Arabic)«. Sabq Online Newspaper. 7. maj 2020. Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2021. Pridobljeno 29. decembra 2020.
2. ↑ »Medina Governorate«. City Population. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2024. Pridobljeno 3. februarja 2024.
3. ↑ »Al-Madīnah (Al-Madīnah al-Munuwarah, Medina Region, Saudi Arabia) - Population Statistics, Charts, Map, Location, Weather and Web Information«. City Population. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2024. Pridobljeno 4. februarja 2024.
4. ↑ Lammens, H. (2013). Islam: Beliefs and Institutions. Routledge. str. 5. ISBN 9781136994302.
5. ↑ »Masjid an-Nabawi at the time of Prophet Muhammad - Madain Project (En)«. madainproject.com. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2023. Pridobljeno 19. septembra 2023.
6. ↑ Abida Samiuddin; R. Khanam, ur. (2002). Muslim Feminism and Feminist Movement, Part 1, Volume 1. Global Vision Publishing House. str. 26. ISBN 9788187746409. OCLC 51217777.
7. ↑ Ahmed Al-Laithy (2005). What Everyone Should Know about the Qurʼan. Garant. str. 61. ISBN 978-90-441-1774-5. OCLC 319691554.
8. ↑ »Wahhābī (Islamic movement)«. Encyclopædia Britannica. Edinburgh: Encyclopædia Britannica, Inc. 9. junij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 26. junija 2020. Pridobljeno 8. septembra 2020. Ker vahabizem prepoveduje čaščenje svetišč, grobnic in svetih predmetov, številni kraji, povezani z zgodnjo zgodovino islama, kot so domovi in ​​grobovi preroka Mohameda sopotnikov, so bili porušeni pod saudsko oblastjo. Strokovnjaki so ocenili, da je kar 95 odstotkov zgodovinskih krajev v okolici Meke in Medine uničenih. {{navedi enciklopedijo}}: zero width space character v |quote= na mestu 148 (pomoč)