Mehmed II. Osvajalec | |||||
---|---|---|---|---|---|
Sultan Osmanskega cesarstva Kayser-i Rûm Gospodar dveh dežel in dveh morij Padišah | |||||
7. osmanski sultan (Cesar) | |||||
Prvo vladanje | avgust 1444 – september 1446 | ||||
Predhodnik | Murat II. | ||||
Naslednik | Murat II. | ||||
Drugo vladanje | 3. februar 1451 – 3. maj 1481 | ||||
Predhodnik | Murat II. | ||||
Naslednik | Bajazid II. | ||||
Rojstvo | 30. marec 1432 Odrin | ||||
Smrt | 3. maj 1481[1][2][3] (49 let) Gebze | ||||
Pokop | Mošeja Fatih, Istanbul | ||||
Soproge |
| ||||
Potomci |
| ||||
| |||||
Dinastija | Osmani | ||||
Oče | Murat II. | ||||
Mati | Hüma Hatun | ||||
Religija | sunitski islam[4][5] |
Mehmed II. (osmanskoturško محمد ثانى, latinizirano: Meḥmed-i sānī; turško II. Mehmet), bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Med prvim vladanjem je v bitki pri Varni porazil ogrsko križarsko vojsko Jánosa Hunyadija, ki je vdrla na osmansko ozemlje in prelomila Szegedski mirovni sporazum. Po drugem prihodu na prestol leta 1451 je okrepil osmansko vojno mornarico in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Pri 21 letih ga je osvojil, s čimer se je končalo Bizantinsko cesarstvo. Razglasil se je za cezarja Rimskega cesarstva (turško Qayser-i Rûm), vendar je njegov položaj priznala samo Vzhodna pravoslavna cerkev.
Po osvojitvi Konstantinopla je začel osvajati Anatolijo in jugovzhodno Evropo vse do Bosne na zahodu. Doma je izpeljal veliko političnih in socialnih reform, spodbujal znanost in umetnost ter proti koncu svoje vladavine z obsežnimi obnovami spremenil Istanbul v prestolnico cesarstva. V sodobni Turčiji in ponekod drugje v islamskem svetu ga imajo za heroja. Po njem se imenujejo istanbulska mestna četrt Fatih, Most sultana Mehmeda in mošeja Fatih.