Meroslovje

Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.^[1] Vzpostavlja enotno razumevanje merskih enot, kar ima ključno vlogo pri povezovanju človekovih dejavnosti.^[2] Sodobno meroslovje ima svoje korenine v političnih motivih francoske revolucije za standardizacijo enot v Franciji, ko je bil predlagan standard dolžine, vzet iz naravnega vira. To je leta 1795 privedlo do oblikovanja metričnega sistema, ki temelji na decimalnem zapisu, in je vzpostavilo nabor standardov za druge vrste meritev. Več drugih držav je sprejelo metrični sistem med letoma 1795 in 1875; za zagotovitev skladnosti med državami je bil z Metrsko konvencijo ustanovljen Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM).^[3][4] Iz te ureditve se je razvil mednarodni sistem enot (SI) kot rezultat resolucije na 11. Generalni konferenci za uteži in mere (CGPM) leta 1960.^[5]

Meroslovje je razdeljeno na tri osnovne prekrivajoče se dejavnosti:^[6][7]

• opredelitev merskih enot;
• praktična realizacija teh merskih enot;
• sledljivost—povezovanje meritev, izvedenih v praksi, z referenčnimi standardi.

Te prekrivajoče se dejavnosti v različni meri uporabljajo tri osnovna podpodročja meroslovja:^[6]

• znanstveno ali temeljno meroslovje, ki se ukvarja z določitvijo merskih enot;
• uporabno, tehnično ali industrijsko meroslovje—uporaba meritev v proizvodnih in drugih procesih v družbi;
• zakonsko meroslovje, ki zajema predpise in zakonske zahteve za merilne instrumente in merilne metode.

V vsaki državi obstaja nacionalni merilni sistem (NMS) kot mreža laboratorijev, kalibracijskih zmogljivosti in akreditacijskih organov, ki izvajajo in vzdržujejo njeno meroslovno infrastrukturo.^[8][9] NMS vpliva na to, kako se izvajajo meritve v državi in na njihovo priznavanje s strani mednarodne skupnosti, kar ima širok vpliv na njeno družbo (vključno z gospodarstvom, energijo, okoljem, zdravjem, proizvodnjo, industrijo in vprašanjem zaupanja potrošnikov).^[10][11] Učinki meroslovja na trgovino in gospodarstvo so med družbenimi vplivi, ki jih je najlažje opazovati. Da bi olajšali pošteno trgovino, mora obstajati dogovorjen sistem merjenja. ^[11]

1. ↑ »What is metrology? Celebration of the signing of the Metre Convention, World Metrology Day 2004«. BIPM. 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2011. Pridobljeno 21. februarja 2018.
2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani FCM, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
3. ↑ Goldsmith, Mike. »A Beginner's Guide to Measurement« (PDF). National Physical Laboratory. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. marca 2017. Pridobljeno 16. februarja 2017.
4. ↑ »History of measurement – from metre to International System of Units (SI)«. La metrologie francaise. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2011. Pridobljeno 28. februarja 2017.
5. ↑ »Resolution 12 of the 11th CGPM (1960)«. Bureau International des Poids et Mesures. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2013. Pridobljeno 28. februarja 2017.
6. ↑ ^{6,0 6,1} Czichos, Horst, ur. (2011). Springer Handbook of Metrology and Testing (2. izd.). 1.2.2 Categories of Metrology. ISBN 978-3-642-16640-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2013.
7. ↑ Collège français de métrologie [French College of Metrology] (2006). Placko, Dominique (ur.). Metrology in Industry – The Key for Quality (PDF). ISTE. 2.4.1 Scope of legal metrology. ISBN 978-1-905209-51-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. oktobra 2012. ... any application of metrology may fall under the scope of legal metrology if regulations are applicable to all measuring methods and instruments, and in particular if quality control is supervised by the state.
8. ↑ »National Measurement System«. National Physical Laboratory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2017. Pridobljeno 5. marca 2017.
9. ↑ »The National Quality Infrastructure« (PDF). The Innovation Policy Platform. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. marca 2017. Pridobljeno 5. marca 2017.
10. ↑ »Metrology for Society's Challenges«. EURAMET. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2017. Pridobljeno 9. marca 2017.
11. ↑ ^{11,0 11,1} Robertson, Kristel; Swanepoel, Jan A. (september 2015). The economics of metrology (PDF). Australian Government, Department of Industry, Innovation and Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. marca 2016. Pridobljeno 9. marca 2017.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)