Michel de Montaigne

Michel Eyquem de Montaigne
Portret
Rojstvo28. februar 1533[1][2]
Saint-Michel-de-Montaigne[d], Guyenne[d], Kraljestvo Francija
Smrt13. september 1592({{padleft:1592|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[3][4][…] (59 let)
Saint-Michel-de-Montaigne[d], Guyenne[d], Kraljestvo Francija
Državljanstvo Kraljestvo Francija
Poklicfilozof, prevajalec, pravoznanec, esejist, avtobiograf, politik, pesnik pravnik, moralist, pisatelj
ObdobjeRenesančni humanizem
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijaskepticizem[6]
Pomembne ideje
esej
Vplival na
PodpisPodpis

Michel Eyquem de Montaigne, skrajšano imenovan Montaigne, francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof, * 28. februar 1533, grad Montaigne, okraj Périgord[7], regija Akvitanija, Francija, † 13. september 1592, grad Montaigne, Akvitanija.

Michel de Montagine velja za začetnika eseja, polliterarne zvrsti, za katero je značilen kritičen, odprt, kreativen in avtorsko subjektiven pristop pisca k analizi stvarnosti, ki bralcu omogoči svojo lastno sodbo. Podobno kot skeptik Piron v helenističnem času, je bil Montaigne priča razhajanjem med številnimi intelektualnimi tradicijami, od zamirajoče sholastike, preko poganskih novoplatonističnih eksperimentov[8] in nastajajoče nove eksperimentalne ter matematizirane znanosti. Zato je skeptičen in kritičen do vseh tradicij, med drugim tudi do Kopernikovega heliocentrizma. Montaigne s subjektivno skepso (dvomom) predhaja Descartesov metodični dvom, saj se namesto na avtoritete zanaša zgolj na sposobnosti lastnega uma. Montaigne z esejem, ki je odprt do različnih pogledov, nezaključen v aksiomatiki ter pripravljen na dialog z drugače mislečimi, bralca ne zavezuje k strinjanju, ampak h kritičnemu premisleku.

  1. Bell A. Encyclopædia BritannicaEncyclopædia Britannica, Inc., 1768.
  2. Педагоги и психологи мира — 2012.
  3. Sankovitch T. A. Encyclopædia Britannica
  4. Internet Speculative Fiction Database — 1995.
  5. Discogs — 2000.
  6. S skepso spremlja vsa tedanja intelektualna gibanja: stagnirajočo sholastiko, Ficinov poganski hermetizem, Mirandolino judovsko kabalo, Paracelzijev magični simbolizem in novo znanost Kopernika. Do vseh tradicij ostaja skeptičen, v moralnem in epistemološkem pomenu.
  7. Okraj Périgord danes približno ustreza departmaju Dordogne.
  8. Kar poznamo pod besedami magija, okultizem, hermenevtika, ezoterika, ipd.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne