Mielin

Zgradba nevrona

Mielinska ovojnica
Dendrit Perikarion Nevrit Jedro Ranvierov zažetek Živčni končič Schwannova celica Mielinska ovojnica

Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov. V mielinski ovojnici je naslojen v koncentričnih plasteh z dvojno membransko strukturo.^[1]

Mielin predstavlja električno izolatorno snov, ki obdaja običajno le nevrite (aksone) živčnih celic. Je bistven za pravilno delovanje živčnega sestava. Izrašča iz nevroglijskih celic. Tvorba mielinske ovojnice se imenuje mielinizacija in nastopi v štirinajstem tednu plodovega razvoja, vendar pa je v možganih ob rojstvu le majhna količina mielina. V otroštvu mielinizacija poteka pospešeno in se upočasni v obdobju adolescence in zgodnje odraslosti, vendar nastajanje novih mielinskih ovojnic v sivi substanci, npr. možganski skorji, poteka vse življenje.^[2][3][4] Zaradi pospešene mielinizacije je pomembno, da imajo otroci, mlajši od dveh let, v prehrani dovolj maščob (njihove potrebe so večje kot pri odraslih).

Vir mielina v obkrajnem živčevju so Schwannove celice, nevrite osrednjega živčevja pa mielinizirajo oligodendrociti (predvsem interfascikularni).

Mielin je leta 1854 odkril Rudolf Virchow.^[5]

1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=mielin Arhivirano 2014-08-06 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar.
2. ↑ Swire M, Ffrench-Constant C (Maj 2018). »Seeing Is Believing: Myelin Dynamics in the Adult CNS«. Neuron. 98 (4): 684–686. doi:10.1016/j.neuron.2018.05.005. PMID 29772200.
3. ↑ Hill RA, Li AM, Grutzendler J (Maj 2018). »Lifelong cortical myelin plasticity and age-related degeneration in the live mammalian brain«. Nature Neuroscience. 21 (5): 683–695. doi:10.1038/s41593-018-0120-6. PMC 5920745. PMID 29556031.
4. ↑ Hughes EG, Orthmann-Murphy JL, Langseth AJ, Bergles DE (Maj 2018). »Myelin remodeling through experience-dependent oligodendrogenesis in the adult somatosensory cortex«. Nature Neuroscience. 21 (5): 696–706. doi:10.1038/s41593-018-0121-5. PMC 5920726. PMID 29556025.
5. ↑ Virchow R (1854). »Über das ausgebreitete Vorkommen einer dem Nervenmark analogen Substanz in den tierischen Geweben«. Virchows Arch. Pathol. Anat. 6: 562–572.